stvarna pristojnost - dednopravni spor - obligacijskopravni spor - pogodba o dosmrtnem preživljanju - krajevna pristojnost
Tudi po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v sporu za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za dednopravni spor, pač pa obligacijskopravni spor. Za takšen spor je podana splošna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038708
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v družinskih sporih - stiki z mladoletnim otrokom - začasna ureditev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - obseg in način izvajanja stikov - sprememba izvajanja stikov - največja otrokova korist - namen regulacijske začasne odredbe - načelo hitrosti postopka - zavlačevanje postopka - kršitev procesnih pravic - pravica do izjave stranke - pandemija
Sprememba, ki jo mati predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oz. usodna, da bi bila korist otroka brez nje ogrožena.
Ni namen začasnih odredb, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, praktično nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere. Ko so stiki enkrat že urejeni z začasno odredbo, je praktično kaj malo verjetno, da je otrok po tem spet ogrožen tako, da bi bilo treba začasno ureditev ponovno spreminjati. Praviloma gre za manevre staršev, kako doseči čimbolj ugodno začasno ureditev, ki bi bila čim bližje želeni končni odločitvi. Sodišče prve stopnje mora v dobro varovanja koristi otroka stremeti k temu, da take manevre onemogoči.
V sporni zadevi je rok za vložitev tožbe potekel 13. 3. 2020. Tožnik je tega dne na pošto oddal tožbo po navadni pošti. V tem primeru je odločilen datum, ko je tožba prispela na sodišče in sicer 16. 3. 2020. Upoštevaje navedeni datum pa je bila tožba vložena že po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno.
Vložnica je bila upravno odločbo dolžna predložiti v roku 15 dni od prejema sklepa o popravi vloge, saj bi se le tako lahko izognila pravni posledici, na katero je bila izrecno opozorjena. Torej da bo vloga zavržena, če v roku ne bo popravljena in dopolnjena tako, kot je odrejeno v I. točki izreka sklepa.
Na nerazumevanje poziva iz sodnega sklepa se pritožnica ne more uspešno sklicevati.
Obtoženki očitano napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja je ena izmed oblik udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja, ki je po prvem odstavku 37. člena KZ-1 izvršena, ko napeljevalec drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje. Napeljevalčev naklep obsega dve posledici, in sicer storilčevo odločitev za kaznivo dejanje ter samo storitev kaznivega dejanja. Povedano drugače, napeljevalec h kaznivemu dejanju goljufije se zaveda, da storilca napeljuje k storitvi tega kaznivega dejanja in to hoče, storilec posledično, zaradi uspešnega napeljevanja, ki se lahko manifestira v prigovarjanju, obljubljanju, ukazovanju ipd., pa stori to kaznivo dejanje.
zavrženje tožbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - Državno odvetništvo - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - drugačno dejansko stanje
V obravnavani zadevi spor teče glede uporabe določbe 27. člena ZDOdv. Prvi odstavek navedene določbe določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Četrti odstavek iste določbe pa določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka ter da mora subjekt, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
Navedena določba jasno in nedvoumno določa procesno predpostavko za začetek pravdnega postopka proti Republiki Sloveniji in posledico v primeru neizpolnitve procesne predpostavke.
pregled vozila - privilegij zoper samoobtožbo - ugotavljanje nezakonitosti dokaza
Pri presoji pravilnosti navedb obeh zagovornikov, da je bila pri zasegu predmetov obtoženemu M. B., dne 1.10.2010 in A. Z., dne 6.12.2010, kršena njuna pravica do privilegija zoper samoobtožbo, bi namreč prvo sodišče moralo izhajati iz bistva določbe o privilegiju zoper samoobtožbo, ki se nanaša na pridobivanje izjav osumljenca oziroma izpovedb obdolženca. Kaj v tem primeru predstavlja izjava osumljenca, pa je Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah že zavzelo stališče in sicer, da je kot izjava mišljena t. i. izjava testimonialne (npr. dnevnik) ali komunikativne narave, ne pa t. i. fizični dokazi, ki jih je mogoče pridobiti od obdolženca neodvisno od njegove volje. V takem primeru privilegij zoper samoobtožbo obdolženca oziroma osumljenca ne varuje pred zasegom predmetov, saj glede na merilo neodvisnosti od obdolženčeve volje, do samoobtožbe sploh ne more priti.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev obstoj izvenzakonske skupnosti
Po tem, ko je sodišče prve stopnje opravilo celovito dokazno oceno in zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je med njim in toženko obstajala zunajzakonska skupnost, ni bilo več dolžno ugotavljati in presojati, ali sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje, kakšen je obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na tem premoženju in je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
predlagalni delikt - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi
Pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči.
Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 7. 2019, drugi tožnik pa tudi v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019 in poziva za plačilo sodne takse z dne 20. 6. 2019, ko je bil seznanjen z dejstvom, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks postala pravnomočna, ni plačal zahtevane sodne takse. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da pri drugem tožniku niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zaradi česar se šteje, da je tožbo umaknil (3. odstavek 105.a člena ZPP). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040208
OZ člen 82, 82/1, 949, 949/1, 949/5, 950, 950/4. ZPP člen 254, 254/3.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje gospodarskih družb - zavarovalni primer - požar - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovanje obratovalnega zastoja - višina škode - jamčevalni rok - izračun škode - izgubljeni dobiček - sporno pogodbeno določilo - pravila stroke - doba zavarovalnega kritja - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - delo izvedenca
Sporno pogodbeno določilo je tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je izoblikovano, objektivno vzeto omogoča več različnih razlag.
Če je bila v času pred obratovalnim zastojem povprečna dnevna proizvodnja 175 ton/dan in je nesporno dejstvo, da proizvodnja linija X. vedno obratuje 100% zasedena in to za že znane kupce, potem je ta kriterij mogoče uporabiti tudi pri izračunu izgubljene količine jekla zaradi obratovalnega zastoja. Sicer pa je sodišče to dejstvo ugotovilo tudi na podlagi mnenja sodnega izvedenca, ki je potrdil, da je dnevno povprečje proizvodnje v obsegu 175 ton sprejemljivo za namen izračuna izgubljenega dobička zaradi obratovalnega zastoja. To je tudi pojasnil z različnimi metodami izračuna.
Izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča lahko zahteva od strank, da mu posredujejo podatke, ki jih glede na pravila stroke potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Prav pa je, da se tudi stranke imajo pravico do teh podatkov opredeliti.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6. ZPDS člen 6. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 6. ZPN člen 7. ZUN člen 46. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 42, 43. SZ člen 9. ZEN člen 24.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - družbena lastnina - stavbna zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - posebni skupni del - splošni skupni del - atrij kot posebni skupni del
Za pravico uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega pomena, odločilno je bilo dejansko izvrševanje (kdo je bil dejanski nosilec pravic na nepremičninah v družbeni lastnini). Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo stanovanj.
Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini.
Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je transformirala v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe.
Že sam zakon določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji in torej predstavlja del skupnega pripadajočega zemljišča k stavbi.
prijava terjatve v stečajni postopek - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - garancijski rok - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava pogojne terjatve - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - sporno dejansko stanje - ocena listinskih dokazov
V določbah ZFPPIPP ni podlage za presojo, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. To velja (le) za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot so: terjatve, ki znova nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP), regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko, bi bila lahko utemeljena na ugotovitvi, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka. Dejstvo, kdaj so se v tem postopku vtoževane napake pojavile, pa je med strankama sporno: prva toženka je ugovarjala, da je na podlagi obvestila tožeče stranke izvajalca strehe o napakah obvestila že z dopisom 14. 12. 2012, medtem ko je tožeča stranka to prerekala in navajala, da so se v tem postopku zatrjevane napake pojavile leta 2016. Presoja listinskih dokazov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ko je sledilo dopisu z dne 14. 12. 2012 in ga ocenilo kot obvestilo o obstoju v tem postopku vtoževanih napak, je v nasprotju s pooblastilom iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Ta določa, da je odločitev brez naroka mogoča, ko dejansko stanje med strankama ni sporno. Čim pa v zvezi z ugotovitvijo določenega dejstva sodišče presoja listine (kar je sodišče prve stopnje naredilo), dejansko stanje ni nesporno.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške. Takšno vlogo je potrebno ovrednotiti kot obrazložen dopis iz 3. točke tarifne številke 39 OT.
vrnitev posojila - ustna posojilna pogodba - pogodbene stranke - obveznost posojilojemalca - več dolžnikov - smrt pogodbene stranke - ugovor zastaranja terjatve - zapadlost - rok za vrnitev posojila - začetek teka zastaralnega roka - pripoznava dolga - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - poziv na plačilo
Priznanje C. C. in B. B. v zapuščinskem postopku po A. A., podano 14. 9. 2010, je sodišče štelo za pripoznavo dolga. Ker pripoznava dolga pretrga zastaranje, in to v skladu z določbo 369. člena OZ začne teči znova, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ potekel 15. 9. 2015, ko je nastopilo zastaranje terjatve.
OZ v določbi 574. člena nalaga posojilojemalcu obveznost vrnitve določenega zneska oziroma stvari iste vrste kakovosti; in sicer v roku, določenem v pogodbi. Če rok vračila ni določen, niti ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
Priznanje terjatve na naroku v zapuščinskem postopku ne predstavlja (tudi) trenutka njene zapadlosti.
Za začetek teka zastaranja je res odločilna dospelost terjatve. Ta pa je odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik pasiven in ne izkoristi možnosti terjati izpolnitev obveznosti, začne zastaranje teči po poteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. V nasprotnem primeru bi bil izničen namen (kogentnega) instituta zastaranja, začetek teka zastaranja pa bi bil negotov, kar bi bilo tudi v nasprotju s prepovedjo spremembe zastaralnega roka.
Prijavo terjatve v zapuščinskem postopku po A. A. je šteti kot zahtevo za vračilo posojila, zapadlost terjatve pa je vezana na dvomesečni rok od njene priglasitve terjatve v zapuščinskem postopku, saj priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja upnikove terjatve proti dediču.
stečajni postopek nad pravno osebo - zahteva za izločitev sodnika - učinek pravnomočnosti sklepa - nedovoljena zahteva - nedovoljenost posebne pritožbe - zloraba procesnih pravic
Očitno je, da pritožnik z nenehnimi zahtevami za izločitev sodnice iz razloga, ki ne more imeti podlage v 6. točki 70. člena ZPP, želi zavleči postopek odločanja o glavni stvari. Poleg vsega se zahteve nanašajo celo na isti dejanski stan.
Presojana (sedaj že tretja) pritožnikova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice (v postopku prve zahteve za izločitev pa je neuspešno izločal tudi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani) ni nič drugega kot zloraba procesne pravice (prvi odstavek 11. člena ZPP). Ta je podana takrat, ko pritožnik s pravnim sredstvom zasleduje drug cilj od pravno dopustnega.
Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice. Tudi zato je bilo treba pritožnikovo zahtevo, sedaj pa pritožbo, zavreči.
ZPP člen 149, 224, 249, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
vročilnica - javna listina - nagrada cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - vročitev stroškovnika - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi.
Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Priznani in odmerjeni stroški cenilca z izpodbijanim sklepom niso naloženi v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.
Morebitna napačna dokazna ocena oziroma materialnopravna presoja ne pomeni protispisnosti.
V kolikor s strani strank zatrjevano dejansko stanje opredeljuje uporabo določene pravne podlage, je sodišče dolžno zahtevek preizkusiti tudi po tej podlagi. Sodišče pravo pozna. S takim ravnanjem ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke.
Razlagalni argument iz 83. člena OZ se uporabi šele, ko do razlage pogodbenega določila ni mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz 82. člena. Glede na to, da je do razlage 11. člena Pogodbe, kot je že bilo pojasnjeno, mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena OZ, se že iz tega razloga določba 83. člena OZ ne uporablja.
Vsebine dogovora strank ne more ugotavljati izvedenec.
kontradiktornost - izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - ustavna procesna jamstva - pravica do izjave - osebna svoboda - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Določba drugega odstavka 526. člena ZKP je pomembna z vidika uresničevanja pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), v zvezi s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 (zadeva Arijus Skopas) zapisalo, da je pravica do izjave iz 22. člena Ustave sama po sebi elementarno ustavno procesno jamstvo v vsakem sodnem postopku. Pravica do izjave posamezniku zagotavlja, da je subjekt in ne objekt postopka. Zato mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi glede obrazloženega predloga preiskovalne sodnice o izpolnjenosti pogojev za izročitev tujca. Ta predlog namreč vsebuje odločilne razloge pravne in dejanske narave o bistvu odločitve, katere posledica je lahko korenit poseg v tujčevo pravico do osebne svobode, ki je prav tako ustavno varovana človekova pravica (19. člen Ustave).