Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).
Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP).
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - način izkazovanja zapadlosti terjatve - najemno razmerje - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - prenehanje najema s potekom določenega časa - odpoved najemne pogodbe - pogodbena volja strank
Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja.
predlagalni delikt - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi
Pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči.
Obtoženki očitano napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja je ena izmed oblik udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja, ki je po prvem odstavku 37. člena KZ-1 izvršena, ko napeljevalec drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje. Napeljevalčev naklep obsega dve posledici, in sicer storilčevo odločitev za kaznivo dejanje ter samo storitev kaznivega dejanja. Povedano drugače, napeljevalec h kaznivemu dejanju goljufije se zaveda, da storilca napeljuje k storitvi tega kaznivega dejanja in to hoče, storilec posledično, zaradi uspešnega napeljevanja, ki se lahko manifestira v prigovarjanju, obljubljanju, ukazovanju ipd., pa stori to kaznivo dejanje.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - uporaba materialnega prava - izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - dokazovanje dejstev - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza
Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnmega prebivališča in ne-zaposlitvijo kot tudi ne zahtevka po višini.
pregled vozila - privilegij zoper samoobtožbo - ugotavljanje nezakonitosti dokaza
Pri presoji pravilnosti navedb obeh zagovornikov, da je bila pri zasegu predmetov obtoženemu M. B., dne 1.10.2010 in A. Z., dne 6.12.2010, kršena njuna pravica do privilegija zoper samoobtožbo, bi namreč prvo sodišče moralo izhajati iz bistva določbe o privilegiju zoper samoobtožbo, ki se nanaša na pridobivanje izjav osumljenca oziroma izpovedb obdolženca. Kaj v tem primeru predstavlja izjava osumljenca, pa je Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah že zavzelo stališče in sicer, da je kot izjava mišljena t. i. izjava testimonialne (npr. dnevnik) ali komunikativne narave, ne pa t. i. fizični dokazi, ki jih je mogoče pridobiti od obdolženca neodvisno od njegove volje. V takem primeru privilegij zoper samoobtožbo obdolženca oziroma osumljenca ne varuje pred zasegom predmetov, saj glede na merilo neodvisnosti od obdolženčeve volje, do samoobtožbe sploh ne more priti.
darilna pogodba - darilna pogodba za primer smrti - obličnost - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj ni verjelo toženki in njenim pričam, da ji je R. denar podarila še dokler je bila živa, ampak ugotavlja, da je toženki denar obljubila po smrti. Tako bi šlo za darilno pogodbo za primer smrti iz 545. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za takšno pogodbo pa je zahtevana stroga obličnost, saj mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega pa mora biti tudi listina o sklenitvi pogodbe izročena obdarjencu.
Morebitna napačna dokazna ocena oziroma materialnopravna presoja ne pomeni protispisnosti.
V kolikor s strani strank zatrjevano dejansko stanje opredeljuje uporabo določene pravne podlage, je sodišče dolžno zahtevek preizkusiti tudi po tej podlagi. Sodišče pravo pozna. S takim ravnanjem ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke.
Razlagalni argument iz 83. člena OZ se uporabi šele, ko do razlage pogodbenega določila ni mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz 82. člena. Glede na to, da je do razlage 11. člena Pogodbe, kot je že bilo pojasnjeno, mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena OZ, se že iz tega razloga določba 83. člena OZ ne uporablja.
Vsebine dogovora strank ne more ugotavljati izvedenec.
ZPP člen 149, 224, 249, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
vročilnica - javna listina - nagrada cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - vročitev stroškovnika - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi.
Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Priznani in odmerjeni stroški cenilca z izpodbijanim sklepom niso naloženi v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.
zavrženje tožbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - Državno odvetništvo - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - drugačno dejansko stanje
V obravnavani zadevi spor teče glede uporabe določbe 27. člena ZDOdv. Prvi odstavek navedene določbe določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Četrti odstavek iste določbe pa določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka ter da mora subjekt, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
Navedena določba jasno in nedvoumno določa procesno predpostavko za začetek pravdnega postopka proti Republiki Sloveniji in posledico v primeru neizpolnitve procesne predpostavke.
prijava terjatve v stečajni postopek - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - garancijski rok - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava pogojne terjatve - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - sporno dejansko stanje - ocena listinskih dokazov
V določbah ZFPPIPP ni podlage za presojo, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. To velja (le) za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot so: terjatve, ki znova nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP), regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko, bi bila lahko utemeljena na ugotovitvi, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka. Dejstvo, kdaj so se v tem postopku vtoževane napake pojavile, pa je med strankama sporno: prva toženka je ugovarjala, da je na podlagi obvestila tožeče stranke izvajalca strehe o napakah obvestila že z dopisom 14. 12. 2012, medtem ko je tožeča stranka to prerekala in navajala, da so se v tem postopku zatrjevane napake pojavile leta 2016. Presoja listinskih dokazov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ko je sledilo dopisu z dne 14. 12. 2012 in ga ocenilo kot obvestilo o obstoju v tem postopku vtoževanih napak, je v nasprotju s pooblastilom iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Ta določa, da je odločitev brez naroka mogoča, ko dejansko stanje med strankama ni sporno. Čim pa v zvezi z ugotovitvijo določenega dejstva sodišče presoja listine (kar je sodišče prve stopnje naredilo), dejansko stanje ni nesporno.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6. ZPDS člen 6. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 6. ZPN člen 7. ZUN člen 46. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 42, 43. SZ člen 9. ZEN člen 24.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - družbena lastnina - stavbna zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - posebni skupni del - splošni skupni del - atrij kot posebni skupni del
Za pravico uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega pomena, odločilno je bilo dejansko izvrševanje (kdo je bil dejanski nosilec pravic na nepremičninah v družbeni lastnini). Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo stanovanj.
Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini.
Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je transformirala v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe.
Že sam zakon določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji in torej predstavlja del skupnega pripadajočega zemljišča k stavbi.
ZEN člen 8. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 1, 1/2, 13. ZVEtL-1 člen 13, 13/3, 13/6.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pripadajoče zemljišče - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - izvedensko mnenje - obvezne sestavine
Neutemeljen je očitek, v katerem pritožnik vsaj smiselno (ob sklicevanju na mnenje izvedenca, da lahko odgovor o primernosti elaborata da le GURS) sodišču odreka pristojnost za presojo primernosti strokovne podlage. Sodišču je pristojnost za to dal tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev obstoj izvenzakonske skupnosti
Po tem, ko je sodišče prve stopnje opravilo celovito dokazno oceno in zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je med njim in toženko obstajala zunajzakonska skupnost, ni bilo več dolžno ugotavljati in presojati, ali sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje, kakšen je obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na tem premoženju in je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
kontradiktornost - izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - ustavna procesna jamstva - pravica do izjave - osebna svoboda - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Določba drugega odstavka 526. člena ZKP je pomembna z vidika uresničevanja pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), v zvezi s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 (zadeva Arijus Skopas) zapisalo, da je pravica do izjave iz 22. člena Ustave sama po sebi elementarno ustavno procesno jamstvo v vsakem sodnem postopku. Pravica do izjave posamezniku zagotavlja, da je subjekt in ne objekt postopka. Zato mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi glede obrazloženega predloga preiskovalne sodnice o izpolnjenosti pogojev za izročitev tujca. Ta predlog namreč vsebuje odločilne razloge pravne in dejanske narave o bistvu odločitve, katere posledica je lahko korenit poseg v tujčevo pravico do osebne svobode, ki je prav tako ustavno varovana človekova pravica (19. člen Ustave).
Tako zatrjevanje pritožnika, da je 18. 6. 2020 N. M. delo opravljal od doma, torej na naslovu stalnega prebivališča ..., od koder se je pripeljal na glavno obravnavo, ostaja na ravni dokazno nepodprtega zatrjevanja, čeprav je breme dokaza za nastale potne stroške na strani tistega, ki zahteva njihovo izplačilo. Iz tega razloga ni prav nobene podlage za to, da bi sodišče iskalo podatke na Ministrstvu za notranje zadeve ter pri mejhnih organih Republik ...., ... ter ..., kdaj je N. M. prečkal meje teh držav. To bi N. M. moral dokazati sam, bodisi s predložitvijo potne listine z žigi mejhnih prehodov navedenih držav ali na kakšen drug način. Tako pa ni predložil niti potrdil o plačilu cestnine, ki bi vendarle lahko dokazovala pot po kateri je pripotoval v ..., saj ni verjetno, da iz ... ne bi potoval po avtocestah.
Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 7. 2019, drugi tožnik pa tudi v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019 in poziva za plačilo sodne takse z dne 20. 6. 2019, ko je bil seznanjen z dejstvom, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks postala pravnomočna, ni plačal zahtevane sodne takse. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da pri drugem tožniku niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zaradi česar se šteje, da je tožbo umaknil (3. odstavek 105.a člena ZPP). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-10, 396/2, 398, 398/2.
pravočasnost predloga za obnovo postopka - predhodni postopek preizkusa predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zavrženje prepozne vloge - dopolnitev predloga - odgovor na predlog - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - rok za odgovor na predlog - subjektivni rok za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - narok za obnovo postopka - obligatoren razpis naroka - razveljavitveni postopek - vložitev pripravljalne vloge - upoštevanje pripravljalne vloge - nadaljnje pripravljalne vloge
V primeru podanega predloga za obnovo postopka iz razloga, ker stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP), rok teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Sodišče je posledično zmotno uporabilo drugi odstavek 396. člena ZPP, ko je za vse predložene dokaze upoštevalo rok od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča, saj navedeni rok velja le v primeru, če bi začel teči rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, preden bi odločba postala pravnomočna.