Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Glede na ureditev, bi moralo pri tožeči stranki obstajati takšno (trajno) zdravstveno stanje, zaradi katerega, kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati večine v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 opredeljenih osnovnih življenjskih potreb.
delni umik predloga za izvršbi - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo
Načeloma dolžnik nima pravnega interesa izpodbijati sklep o (delni) ustavitvi izvršbe, saj lahko v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Vendar je v tem primeru sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo trditve dolžnika o plačilih v pritožbi in upnika v odgovoru na pritožbo, ki ga je štelo kot delni umik predloga za izvršbo.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00038885
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - lastninjenje
Ni res, da je sodišče prve stopnje le nekritično sledilo mnenju izvedenke urbanistične stroke. Ker je bilo mnenje razumljivo in popolno, sodišču ni bilo treba ponoviti dokazovanja z novim izvedencem in v pritožbi očitana kršitev pravil postopka ni podana.
plačilo odškodnine - javno opravičilo - odškodninska odgovornost novinarja - odgovornost novinarja - odgovornost odgovornega urednika - odgovornost delodajalca - izdajatelj medija - protipravnost - domneva krivde - namerno ravnanje - naklepna povzročitev škode - malomarnost - navadna malomarnost - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - kolizija pravic - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - resnična dejstva - obveznost prizadevanja - raziskovalna dolžnost - kodeks novinarske etike - javnost - relativna javna oseba - osebni podatki
Objava neresničnih dejstev sama po sebi v okviru svobode izražanja ni varovana, ker oblikovanje mnenj na podlagi tovrstnih informacij nikoli ne more biti v javnem interesu. Vendar bi bilo od medijev prestrogo zahtevati posredovanje le absolutno resničnih informacij, temveč se terja prizadevanje za posredovanje resničnih informacij. V določenih primerih je objava netočnih informacij v dobri veri lahko upravičena, denimo ko se javnost šele obvešča o sumu, ki še ni potrjen, ali o incidentu, preden je ta popolnoma razjasnjen. Ko gre razkrivanje zadev splošnega pomena, ki javnosti še niso znane, je namreč legitimna naloga tiska tudi spodbuditi javno razpravo in preiskavo, ki bosta šele vodili k odkritju resničnih dejstev.
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042243
ZDR člen 33, 34, 184.. OZ člen 131, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12, 12/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - zavarovalnina - kolektivno nezgodno zavarovanje
Tožena stranka je dopuščala, da je bil bodisi originalni varnostni ključ (zatič) z vrat odstranjen in nameščen direktno v ključavnico, ali pa je bil v ključavnico nameščen dodatni ključ ob tem, ko je bil originalni ključ še vedno nameščen na vratih in je bilo na tak način blokirano varnostno stikalo stroja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka poskrbeti za varno delo na stroju, tako da bi poskrbela za izogibanje nevarnosti in za obvladovanje nevarnosti pri samem viru, to dolžnost pa je opustila s tem, da ni opravljala skrbnega nadzora nad opravljanjem dela. Tožnika tudi ni nikoli opozorila, da je delo opravljal nepravilno, oziroma da je delo z odstranjenim varnostnim stikalom nevarno. Glede na to, da so tudi tožnikovi sodelavci delo opravljali na povsem enak način in v nasprotju z navodili za uporabo stroja, na katerih je pisalo, da se v stroj ne sme posegati pri odprtih vratih, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za ustaljen način dela pri toženi stranki, ki ga tožena stranka ni preprečila.
Tožnik bi se ob običajni pazljivosti in skrbnosti moral zavedati, da lahko pri delu na takšen način pride do poškodb. Ker torej tožnik dela ni opravljal s tolikšno pazljivostjo, da bi s tem varoval svoje življenje in zdravje, njegovo ravnanje predstavlja kršitev predpisov. Zato je podan njegov soprispevek v višini 20 %.
V 9. točki 18. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje ne šteje kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti, pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub ugotovljeni nezmožnosti za delo, pa tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da dohodka s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti. Ker torej ni izpolnjen drugi zahtevani pogoj, je bil torej fiktivni dohodek v višini 8,35 EUR pravilno upoštevan pri ugotavljanju dohodka družine.
Ker je bil v sporni zadevi presežen cenzus (56 % neto povprečne plače) tožnica za sporno šolsko leto ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do državne štipendije.
samopomoč - sklep presenečenja - spor zaradi motenja posesti - posest nepremičnine - odklop elektrike - posestno varstvo - dejanska oblast nad stvarjo - uporaba stvari - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - ekonomski interes - protipravnost posega v posest
Irelevantno je, da tožnica živi v drugem kraju. Bistveno je, da je tožnica brunarico uporabljala, pri čemer ni potrebno, da med posestnikom in stvarjo obstaja fizični kontakt oziroma se ne zahteva kontinuirana uporaba stvari, v konkretnem primeru prebivanje tožnice v brunarici. Bistveno je, da je imela tožnica, kadar je to hotela, možnost brunarico uporabljati.
V skladu s tretjim odstavkom 3. tretjega člena ZSPJS se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Peti odstavek 3. člena ZSPJS pa določa, da se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.
ZASP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 17, 18, 19, 169. OZ člen 179.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - odškodnina za duševne bolečine - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - TV oddaja - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - moralna avtorska pravica - pravica do prve objave - soavtorstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - domneva kdo je avtor - uporabnik avtorskega dela - obseg in višina škode - presoja višine odškodnine - porušeno duševno ravnovesje - dokazna pravila - načelo proste presoje dokazov
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo avtorsko delo ustvarjeno v tesnem skupnem sodelovanju tožnikov, je podan zaključek, da obema avtorjema pripada nedeljiva avtorska pravica. Ni namreč ugotovljeno, da bi se prispevki avtorjev lahko ločeno izkoriščali. Glede na ustvarjalno povezanost tožnikov in tesno naravo dela, deležev prispevkov zaradi zlitosti niti ni mogoče razlikovati. V takšni situaciji to pomeni, da delež prispevka (npr. 1/2 ali 1/3) posameznega avtorja v razmerju do toženke kot uporabnice dela niti nima odločilnega pomena, saj lahko vsak soavtor sam zahteva varstvo celotne pravice.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142, 142/6, 318.. ZPIZ-2 člen 199, 199/4, 201, 201/1, 413, 413/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - poklicno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - zavarovalna doba s povečanjem
Pravne osebe so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj. Upoštevaje navedene določbe o vročanju iz 142. člena ZPP je bila toženki tožba v odgovor vročena, četudi ji obvestilo o prispelem pisanju ni bilo puščeno v hišnem predalčniku (kar ji ni moglo biti, ker ga kljub opozorilu pošte ni imela) ali puščeno na vratih stanovanja (poslovnega prostora), ampak na mizi v pisarni osebe, ki je prevzemala pošto.
Poklicno zavarovanje ureja ZPIZ-2 v 11. delu. 199. člen ZPIZ-2 določa krog zavarovancev poklicnega zavarovanja, 201. člen ZPIZ-2 pa določa postopek določitve delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri čemer posebna komisija, ki jo imenuje minister (prvi odstavek 201. člena ZPIZ-1), ni bila imenovana kot tudi ni Vlada Republike Slovenije določila meril in kriterijev, na podlagi katerih bi komisija odločala (četrti odstavek 199. člena ZPIZ-2). Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo prehodno določbo 413. člena ZPIZ-2, ki v prvem odstavku določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Upoštevalo je navedbo v tožbi, da je toženka tožniku do 31. 12. 2012 plačevala prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma se je zanj oziroma za njegovo delovno mesto ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Že na podlagi tega dejstva je njegov zahtevek utemeljen.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZPP člen 45, 191. ZBan-1 člen 350.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - krajevna pristojnost sodišča - sosporništvo na pasivni strani - solidarna zaveza - solidarna obveznost - Banka Slovenije - Nova Ljubljanska banka (NLB) - razlog za prekinitev postopka - ustavna odločba - odškodninski zahtevek - ločeno obravnavanje zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Ker sta toženi stranki v konkretnem primeru „zgolj“ solidarni zavezanki (solidarna sospornika) in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo (drugo toženo stranko), ne predstavlja razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1, 40, 40/1, 40/1-1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - odmera izvedenine - pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - stroški za izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pisna izdelava izvedenskega mnenja ne vključuje del in stroškov, ki so bili potrebni za to, da se mnenje lahko izdela, ampak jih Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih vrednoti posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039743
ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 19.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - odtujitev stvari - udeleženec v nepravdnem postopku - materialni udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - pravni interes - vstop stranke v postopek
Pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je treba šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna.
odškodninska odgovornost države za delo policije - protipravno ravnanje policista - zakonito ravnanje države - sorazmernost in nujnost ukrepa - upiranje tožnika - neupoštevanje odredbe policista - strokovni prijem
Do nezakonitega postopanja s strani policistov ni prišlo, saj je tožnik najprej kršil ZPrCP, v nadaljevanju pa tudi ZJRM-1. Policista sta ravnala pravilno ter skladno z ZNPPol. Prav tako sta upoštevala načelo sorazmernosti in zoper tožnika uporabila najmilejše, za obravnavani primer ustrezno prisilno sredstvo.
Skladno z 79. členom ZNPPol je uporaba sredstev za vklepanje in vezanje dovoljena, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe ali pridržanja.
URS člen 22.. ZNP-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 82, 82/5, 84, 84/1, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev stikov med staršem in otrokom - plačilo preživnine za otroka - postavitev začasnega zastopnika - nevročitev - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039056
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev dovoljene hitrosti - pritožba zoper delo policista - pravica do tolmača
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00045837
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 202c, 202c/2, 44, 44/3, 44/4. ZDavP-2 člen 125, 126.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zastaranje izvršitve sankcije - zavrženje predloga - prepozen predlog
Zastaranje izvrševanja sankcije sicer ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom. Kljub temu pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da je njegovo pritožbeno izraženo pričakovanje, da bo postopek ustavljen, brez realne in pravne podlage. Res je sicer, da tretji odstavek 44. člena ZP-1 določa štiriletni absolutni zastaralni rok za začetek izvrševanja, ki se šteje od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, vendar pa četrti odstavek 44. člena ZP-1 nadalje določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
Tudi sklicevanje storilca na zastaranje izvršitve sankcije je neutemeljeno.