CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039743
ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 19.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - odtujitev stvari - udeleženec v nepravdnem postopku - materialni udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - pravni interes - vstop stranke v postopek
Pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je treba šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna.
V 9. točki 18. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje ne šteje kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti, pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub ugotovljeni nezmožnosti za delo, pa tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da dohodka s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti. Ker torej ni izpolnjen drugi zahtevani pogoj, je bil torej fiktivni dohodek v višini 8,35 EUR pravilno upoštevan pri ugotavljanju dohodka družine.
Ker je bil v sporni zadevi presežen cenzus (56 % neto povprečne plače) tožnica za sporno šolsko leto ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do državne štipendije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00040000
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/4. ZPP člen 214, 214/2.
odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - pogodba o valutnem trgovanju - upniki družbe kot oškodovanci - nezmožnost družbe poplačati upnike - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe - odstopna izjava poslovodje - nesporno dejstvo - obstoj tihe družbe - tiha družba - dejanski lastnik - privilegij poslovne presoje - negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja - možnost vpliva na poslovanje družbe - razbremenitev odgovornosti - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - skrbnost banke
Skladno s četrtim odstavkom 263. člena ZGD-1 lahko odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja in nadzora, uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Tožnik mora poleg svoje terjatve do družbe, ki mu je družba ne more poplačati, izkazati tudi družbino odškodninsko terjatev do toženca kot nekdanjega direktorja.
Toženec (zgolj zaradi svoje funkcije) ne more nositi odgovornosti za morebitna protipravna ravnanja drugih.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - obarvani naklep
Določba 257. člena Kazenskega zakonika je bila z novelo KZ-1E spremenjena, pri čemer je bil po določbi, ki je veljala do 1. 7. 2017, znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (obarvani) naklep - kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena nenoveliranega KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti. Po od 2. 7. 2017 in v času storitve očitanega ravnanje veljavni določbi prvega odstavka 257. člena KZ-1 pa stori navedeno kaznivo dejanje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.
revizija zoper sklep - obnova postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva - pravica do revizije
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V tem primeru ima sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo, pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka. O nastanku pravice do revizije je mogoče govoriti šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, saj lahko stranka revizijo pod pogojem, da ima pravni interes, vloži le zoper takšno sodno odločbo. Stranki ni nastala pravica do revizije z vložitvijo tožbe in ji med postopkom ni mogla biti odvzeta.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 10, 11, 23, 23/7. ZKP člen 378, 378/2, 403, 403/2, 492.
udeležba stranke - pritožbena seja - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - predaja drugi državi članici - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje.
Napačna odločitev o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja za sporno leto sama po sebi ne pogojuje ugoditvene sodbe o vtoževani odškodnini, saj ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 196. člena ZPIZ-2 v zvezi s 131. členom OZ.
Za odškodninsko odgovornost toženega ZPIZ-a po 196. členu ZPIZ-25 bi po ustaljeni sodni praksi moralo biti ravnanje pri njem zaposlenih takšno, da bi iz njega izhajala namera izigravanja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo ravnanje mogoče šteti za samovoljno oz. arbitrarno bi moralo biti dovolj hudo in brez slehernih razlogov odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno v smislu civilnega delikta. V obravnavani zadevi takšno dejansko stanje ni izkazano. Napačna odločitev o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja sama po sebi ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta, niti je ni mogoče šteti za eklatanten primer zavestnega protipravnega ravnanja, kot zmotno meni pritožnica.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZPP člen 45, 191. ZBan-1 člen 350.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - krajevna pristojnost sodišča - sosporništvo na pasivni strani - solidarna zaveza - solidarna obveznost - Banka Slovenije - Nova Ljubljanska banka (NLB) - razlog za prekinitev postopka - ustavna odločba - odškodninski zahtevek - ločeno obravnavanje zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Ker sta toženi stranki v konkretnem primeru „zgolj“ solidarni zavezanki (solidarna sospornika) in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo (drugo toženo stranko), ne predstavlja razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00041056
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
evidentiranje nepremičnin - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodni izvedenec - geodetska uprava - vpis v zemljiški kataster - vprašanje poteka meje med parcelama - nasprotni udeleženci - pripombe na elaborat - izjava o poteku predlagane meje
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, trdi le, da se o njem ni imel možnosti izjaviti, kar pa ne drži.
V skladu s tretjim odstavkom 3. tretjega člena ZSPJS se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Peti odstavek 3. člena ZSPJS pa določa, da se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00038885
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - lastninjenje
Ni res, da je sodišče prve stopnje le nekritično sledilo mnenju izvedenke urbanistične stroke. Ker je bilo mnenje razumljivo in popolno, sodišču ni bilo treba ponoviti dokazovanja z novim izvedencem in v pritožbi očitana kršitev pravil postopka ni podana.
invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - pravice iz naslova invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Sodišče prve stopnje je skladno s 63. členom ZPIZ-2 pravilno štelo, da se v tem primeru kot svoj poklic štejejo vsa dela, ki jih je tožnik opravljal kot nekvalificirani delavec in ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim. Tožnik je namreč na naroku izpovedal, da ima končano osnovno šolo in da je nazadnje delal kot voznik kombija na razvozu tiskovin, pred tem pa je bil 21 let zaposlen v lesni industriji kot delavec v proizvodnji. Kot je to določeno v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2 se namreč kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami.
Ker tožnik ni izpovedal, da je bil pod stresom v času inventure in da je bila komunikacija tožene stranke z njim nejasna, je nasprotni zaključek sodišča prve stopnje protispisen.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039330
KZ-1 člen 226, 226/2, 226/3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - isti historični dogodek - pravna kvalifikacija - zahteva za uvedbo preiskave
Pravno razlogovanje pritožbe o kršitvi načela ne ″bis in idem″, sklicujoč se pri tem na selektivno povzeta jedra sodbe VS RS, opr. št. I Ips 36893/2010 z dne 13. 3. 2014 je napačno in ni primerljivo z obravnavanim primerom, kot tudi pravilno izpostavlja osumljenec v odgovoru na pritožbo. Prvo sodišče je (točka 4) v tem delu izčrpno povzelo ustaljeno sodno prakso, ki kot ključno in enotno pri tem opozarja, da pri kršitvi navedenega načela gre za vprašanje, ali gre za ista dejanja, torej za isti historični dogodek, o katerem je že bilo presojeno in zoper isto osebo, ni pa relevantna pri tem pravna kvalifikacija, s čemer pritožba skuša prepričati o nasprotnem. Prepoved pa se, česar pritožba kljub izčrpni razlagi v izpodbijanem sklepu ne sprejema, nanaša na vse meritorne in tudi nemeritorne odločbe (sklep o ustavitvi, zavrnilna sodba).
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja v stečajnem postopku - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba
Pravilno navaja upravitelj, da se pritožnica (upnica) v tej fazi postopka ne more več pritoževati nad izklicno ceno in razpravljati o ustreznosti izbire načina prodaje. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nihče od upnikov tekom postopka ni vložil nobene pritožbe, iz zapisnika javne dražbe pa je razvidno, da nihče od prisotnih ni imel pripomb na dražbo in da so vsi podpisali dražbeni zapisnik.