KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038828
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1.
sprememba denarne kazni v zapor - prisilna izterjava denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - način izvršitve denarne kazni
Rok za plačilo denarne kazni iz petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila. V tem času lahko sodišče do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo denarne kazni, kar pa se v obravnavanem primeru, ko končno tega ni predlagal niti pritožnik, ni zgodilo.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/3, 47, 47/3, 50, 50/2.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - obstoj služnosti
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo po prostem preudarku in da zato izpodbijani sklep predstavlja odločbo presenečenja. Sodišče se je namreč le kot na dodatni razlog za ugotovitev, da je sporna zelenica individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljice, sklicevalo na tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1 (ki določa, da kadar ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, razdeli sodišče sporni prostor po prostem preudarku).
ZIZ člen 3, 28, 32, 34, 53, 53/2, 56. OZ člen 384, 390, 391.
alternativna obveznost - fakultativna obveznost - predmet obveznosti - izbira dolžnika - izvršba na nepremičnine - solastni del na nepremičnini - načelo sorazmernosti
Iz izvršilnega naslova, izvršljive sodne poravnave, ne izhaja alternativna obveznost dolžnika v smislu 384. člena OZ, temveč gre za fakultativno obveznost po 390. členu OZ. V sodni poravnavi se je dolžnik zavezal, da bo upnici plačal 45.000 EUR najkasneje do 31. 12. 2011, oziroma, da ji bo v istem roku namesto denarja kupil primerno stanovanje v A., s katerim bo upnica soglašala. Res torej iz besedila izvršilnega naslova izhaja, da bo dolžnik upnici najkasneje do 31. 12. 2011 plačal znesek 45.000 EUR oziroma ji kupil primerno stanovanje v A. Vendar dolžnik spregleda, da je v isti povedi, v kateri je opredeljena dolžnikova obveznost do upnice, tudi beseda »namesto«, ki pa je za opredelitev pravne narave obveznosti v tej zadevi ključna. Ne gre za položaj, ko bi bili dolgovani dve obveznosti. Pač pa se je dolžnik upnici zavezal le, da ji bo plačal znesek 45.000 EUR, pri čemer je bilo dogovorjeno, da lahko upnici namesto plačila denarnega zneska kupi primerno stanovanje v A. Kot je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre tako za fakultativno obveznost v smislu 390. člena OZ, ko lahko upnik od dolžnika zahteva le predmet obveznosti, ne pa tudi predmet, s katerim lahko dolžnik, če želi, prav tako izpolni svojo obveznost. Ali bo izpolnil dolgovano obveznost, ali pa se bo svoje obveznosti oprostil s tem, da bo izročil kakšen drug določen predmet, se lahko dolžnik odloči, vse dokler upnik v prisilni izvršbi ne dobi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Ker gre za fakultativno obveznost, je torej le stvar dolžnika oziroma njegove izbire, ali bo izpolnil dolgovano obveznost, ali pa bo namesto tega izročil drugo določeno stvar, pri čemer lahko tako izbiro opravi vse dokler upnik v prisilni izvršbi ne dobi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Odločilno je, da je bilo dogovorjeno, da je dolžnik dolžan upnici plačati znesek 45.000 EUR, oziroma, da ji lahko dolžnik v istem roku namesto plačila zneska kupi primerno stanovanje v A. Iz besede »namesto« izhaja, da je nakup stanovanja le dolžnikova možnost, ne pa obveznost. Prav tako višje sodišče ne sprejema pritožbenega stališča, da v konkretnem primeru ne gre za fakultativno obveznost, saj da je pri slednji v sklenitveni pogodbeni fazi določen le en predmet obveznosti, kak drug predmet obveznosti pa lahko dolžnik ponudi šele v izpolnitveni fazi. Navedeno namreč iz dikcije 390. člena OZ ne izhaja, temveč ravno nasprotno. V 390. členu OZ je določeno, da lahko dolžnik, čigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. Tudi po 28. členu ZIZ lahko dolžnik, ki je po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, če izpolni drugo obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, drugo obveznost izpolni vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti. Zakona torej govorita o tem, da se lahko dolžnik svoje obveznosti oprosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, oziroma drugo obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu. Tudi fakultativna izpolnitev mora biti torej (vnaprej) določena oziroma dogovorjena, torej v sklenitveni fazi pogodbe.
Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo ugovornemu argumentu, da je bilo z razširitvijo izvršbe še na ostale dolžnikove nepremičnine kršeno načelo sorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin. Sam dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je vrednost celotne nepremičnine parc. št. 1 k. o. X, na katero je bila dovoljena izvršba s sklepom o izvršbi v tej zadevi in na kateri ima dolžnik delež do ¾, 61.000 EUR, vrednost samo glavnice v tej zadevi pa je 45.000 EUR. Poleg tega upnica terja še stroške izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi.
Okoliščina, ali bi upnica svoj delež do ¼ na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X res prodala ali ne, za presojo ugovora nesorazmernosti niti ni pomembno. Tudi če bi upnica to morebiti res storila, se s tem dolžnikov dolg do upnice ne bi zmanjšal od zneska 45.000 EUR na znesek 29.706 EUR. Kupnina iz naslova prodaje solastnega deleža upnice bi namreč predstavljala odmeno upnici za odsvojitev njenega premoženja in se zato dolg dolžnika do nje ne bi v ničemer zmanjšal.
Invalidnost je torej posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo. Pod svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Za ugotavljanje invalidnosti po 63. členu ZPIZ-2 je poleg definicije svojega poklica pomembna tudi preostala delovna zmožnost po 64. členu, ki se ugotavlja pri II. in III. kategoriji invalidnosti.
Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Glede na ureditev, bi moralo pri tožeči stranki obstajati takšno (trajno) zdravstveno stanje, zaradi katerega, kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati večine v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 opredeljenih osnovnih življenjskih potreb.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi imela pravico do plačila za delo za višje vrednoteno delovno mesto, če bi v pretežnem delu dejansko opravljala delo na zatrjevanih delovnih mestih.
Tožena stranka utemeljeno navaja, da umika predloga štiri mesece od predaje poslovnega prostora ni mogoče šteti kot takojšnjega, kar je podlaga za priznanje pravdnih stroškov tožeči stranki v primeru umika tožbe v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP.
Ob upoštevanju dejstev, da je imenovani zdravnik z odločbo z dne 3. 1. 2020 odločil, da je tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločitev tožene stranke v I. točki izreka izpodbijane dokončne odločbe z dne 12. 12. 2019, da je tožnica od 21. 12. 2019 dalje zmožna za delo. Z odločbo z dne 3. 1. 2020 je bilo namreč pravnomočno odločeno, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni tudi po 21. 12. 2019, konkretno od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020.
delni umik predloga za izvršbi - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo
Načeloma dolžnik nima pravnega interesa izpodbijati sklep o (delni) ustavitvi izvršbe, saj lahko v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Vendar je v tem primeru sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo trditve dolžnika o plačilih v pritožbi in upnika v odgovoru na pritožbo, ki ga je štelo kot delni umik predloga za izvršbo.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnikovega delodajalca - ugovor dolžnika - obrazložen ugovor - neobrazložen ugovor - informativni dokaz - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - pravica do izjave
Prvi odstavek 134. člena ZIZ določa, da lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko (ne)upravičenost takšnega zahtevka. Le on je tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Zato je lahko dolžnikov ugovor obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora tudi predložiti ustrezne dokaze, to pa so plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih.
Sodišče se na navedbe upnika v odgovoru na ugovor (v katerem je upnik trdil, da je sodišče večkrat pozvalo dolžnika kot delodajalca, da se izjasni, zakaj ne rubi plače dolžnika, pa le-ta na večkratne pozive sodišča ni odgovoril, da dolžnikov dolžnik ni dokazal trditev, da je prejemal dolžnik kot delavec denarna sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe) pri svoji odločitvi ni oprlo. Sodišče je odločilo, da so dolžnikove ugovorne navedbe presplošne in nekonkretizirane, dolžnik pa za te trditve tudi ni predložil ustreznih dokazov oziroma listinskih dokazil, s katerimi bi lahko izkazoval trditve o tem, zakaj sklepa o izvršbi ni izvršil. Tudi v primeru, če upnik na dolžnikov ugovor sploh ne bi odgovoril, bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz razloga, ker je dolžnikov ugovor neobrazložen. Neobrazloženega ugovora pa se ne vroča v odgovor upniku. Tako upnikov odgovor na ugovor ne vpliva na končni izid postopka in ga zato nasprotni stranki niti ni potrebno vročati.
V 9. točki 18. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje ne šteje kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti, pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub ugotovljeni nezmožnosti za delo, pa tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da dohodka s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti. Ker torej ni izpolnjen drugi zahtevani pogoj, je bil torej fiktivni dohodek v višini 8,35 EUR pravilno upoštevan pri ugotavljanju dohodka družine.
Ker je bil v sporni zadevi presežen cenzus (56 % neto povprečne plače) tožnica za sporno šolsko leto ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do državne štipendije.
ZFPPIPP člen 221b, 221d, 221d/1, 221e. ZPP člen 11, 337, 337/1.
poenostavljena prisilna poravnava - začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - pritožba upnika - pravni interes za pritožbo - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic. Čeprav je torej v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožbene navedbe upnika dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker navedenih trditev pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo zaradi varstva načela kontradiktornosti in pravice do izjave ter pravice do pravnega sredstva ne more samo prvič presojati, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 10, 11, 23, 23/7. ZKP člen 378, 378/2, 403, 403/2, 492.
udeležba stranke - pritožbena seja - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - predaja drugi državi članici - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje.
revizija zoper sklep - obnova postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva - pravica do revizije
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V tem primeru ima sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo, pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka. O nastanku pravice do revizije je mogoče govoriti šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, saj lahko stranka revizijo pod pogojem, da ima pravni interes, vloži le zoper takšno sodno odločbo. Stranki ni nastala pravica do revizije z vložitvijo tožbe in ji med postopkom ni mogla biti odvzeta.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00041056
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
evidentiranje nepremičnin - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodni izvedenec - geodetska uprava - vpis v zemljiški kataster - vprašanje poteka meje med parcelama - nasprotni udeleženci - pripombe na elaborat - izjava o poteku predlagane meje
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, trdi le, da se o njem ni imel možnosti izjaviti, kar pa ne drži.
izvedba dokaza z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - založitev stroškov za delo izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagala tožnica, zato je morala založiti predujem za stroške njegove izvedbe (prvi odstavek 153. člena ZPP). Tožnico bremeni tudi kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, ne glede na to, da je tudi toženec podal pripombe na osnovno izvedensko mnenje, saj gre tudi pri dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma zaslišanju izvedenca na naroku zaradi njegovega odgovora na pripombe pravdnih strank na izvedensko mnenje za stroške izvedbe dokaza, ki ga je v okviru svojega dokaznega bremena morala predlagati tožnica.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1, 40, 40/1, 40/1-1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - odmera izvedenine - pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - stroški za izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pisna izdelava izvedenskega mnenja ne vključuje del in stroškov, ki so bili potrebni za to, da se mnenje lahko izdela, ampak jih Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih vrednoti posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039743
ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 19.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - odtujitev stvari - udeleženec v nepravdnem postopku - materialni udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - pravni interes - vstop stranke v postopek
Pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je treba šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Opravljanje dela (in v tem okviru prihod na delo) je temeljna obveznost delavca, določena v prvem odstavku 33. člena ZDR-1, in se od delodajalca ne zahteva (niti ne pričakuje), da delavca v zvezi s tem poučuje ali da ga opozarja, da mu v primeru neupravičenih izostankov z dela lahko pogodbo o zaposlitvi odpove.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - zakonski rok - plačilo sodne takse
S potekom roka brez plačila je nastopila zakonska fikcija umika ugovora in dolžnik ne more s pritožbo predlagati podaljšanja že poteklega roka. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv rok. Da je šel dolžnik na dopust in spregledal plačilo sodne takse za ugovor, je razlog na njegovi strani.