plačilo odškodnine - javno opravičilo - odškodninska odgovornost novinarja - odgovornost novinarja - odgovornost odgovornega urednika - odgovornost delodajalca - izdajatelj medija - protipravnost - domneva krivde - namerno ravnanje - naklepna povzročitev škode - malomarnost - navadna malomarnost - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - kolizija pravic - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - resnična dejstva - obveznost prizadevanja - raziskovalna dolžnost - kodeks novinarske etike - javnost - relativna javna oseba - osebni podatki
Objava neresničnih dejstev sama po sebi v okviru svobode izražanja ni varovana, ker oblikovanje mnenj na podlagi tovrstnih informacij nikoli ne more biti v javnem interesu. Vendar bi bilo od medijev prestrogo zahtevati posredovanje le absolutno resničnih informacij, temveč se terja prizadevanje za posredovanje resničnih informacij. V določenih primerih je objava netočnih informacij v dobri veri lahko upravičena, denimo ko se javnost šele obvešča o sumu, ki še ni potrjen, ali o incidentu, preden je ta popolnoma razjasnjen. Ko gre razkrivanje zadev splošnega pomena, ki javnosti še niso znane, je namreč legitimna naloga tiska tudi spodbuditi javno razpravo in preiskavo, ki bosta šele vodili k odkritju resničnih dejstev.
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042243
ZDR člen 33, 34, 184.. OZ člen 131, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12, 12/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - zavarovalnina - kolektivno nezgodno zavarovanje
Tožena stranka je dopuščala, da je bil bodisi originalni varnostni ključ (zatič) z vrat odstranjen in nameščen direktno v ključavnico, ali pa je bil v ključavnico nameščen dodatni ključ ob tem, ko je bil originalni ključ še vedno nameščen na vratih in je bilo na tak način blokirano varnostno stikalo stroja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka poskrbeti za varno delo na stroju, tako da bi poskrbela za izogibanje nevarnosti in za obvladovanje nevarnosti pri samem viru, to dolžnost pa je opustila s tem, da ni opravljala skrbnega nadzora nad opravljanjem dela. Tožnika tudi ni nikoli opozorila, da je delo opravljal nepravilno, oziroma da je delo z odstranjenim varnostnim stikalom nevarno. Glede na to, da so tudi tožnikovi sodelavci delo opravljali na povsem enak način in v nasprotju z navodili za uporabo stroja, na katerih je pisalo, da se v stroj ne sme posegati pri odprtih vratih, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za ustaljen način dela pri toženi stranki, ki ga tožena stranka ni preprečila.
Tožnik bi se ob običajni pazljivosti in skrbnosti moral zavedati, da lahko pri delu na takšen način pride do poškodb. Ker torej tožnik dela ni opravljal s tolikšno pazljivostjo, da bi s tem varoval svoje življenje in zdravje, njegovo ravnanje predstavlja kršitev predpisov. Zato je podan njegov soprispevek v višini 20 %.
Napačna odločitev o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja za sporno leto sama po sebi ne pogojuje ugoditvene sodbe o vtoževani odškodnini, saj ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 196. člena ZPIZ-2 v zvezi s 131. členom OZ.
Za odškodninsko odgovornost toženega ZPIZ-a po 196. členu ZPIZ-25 bi po ustaljeni sodni praksi moralo biti ravnanje pri njem zaposlenih takšno, da bi iz njega izhajala namera izigravanja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo ravnanje mogoče šteti za samovoljno oz. arbitrarno bi moralo biti dovolj hudo in brez slehernih razlogov odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno v smislu civilnega delikta. V obravnavani zadevi takšno dejansko stanje ni izkazano. Napačna odločitev o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja sama po sebi ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta, niti je ni mogoče šteti za eklatanten primer zavestnega protipravnega ravnanja, kot zmotno meni pritožnica.
revizija zoper sklep - obnova postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva - pravica do revizije
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V tem primeru ima sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo, pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka. O nastanku pravice do revizije je mogoče govoriti šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, saj lahko stranka revizijo pod pogojem, da ima pravni interes, vloži le zoper takšno sodno odločbo. Stranki ni nastala pravica do revizije z vložitvijo tožbe in ji med postopkom ni mogla biti odvzeta.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00041056
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
evidentiranje nepremičnin - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodni izvedenec - geodetska uprava - vpis v zemljiški kataster - vprašanje poteka meje med parcelama - nasprotni udeleženci - pripombe na elaborat - izjava o poteku predlagane meje
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, trdi le, da se o njem ni imel možnosti izjaviti, kar pa ne drži.
ZIZ člen 3, 28, 32, 34, 53, 53/2, 56. OZ člen 384, 390, 391.
alternativna obveznost - fakultativna obveznost - predmet obveznosti - izbira dolžnika - izvršba na nepremičnine - solastni del na nepremičnini - načelo sorazmernosti
Iz izvršilnega naslova, izvršljive sodne poravnave, ne izhaja alternativna obveznost dolžnika v smislu 384. člena OZ, temveč gre za fakultativno obveznost po 390. členu OZ. V sodni poravnavi se je dolžnik zavezal, da bo upnici plačal 45.000 EUR najkasneje do 31. 12. 2011, oziroma, da ji bo v istem roku namesto denarja kupil primerno stanovanje v A., s katerim bo upnica soglašala. Res torej iz besedila izvršilnega naslova izhaja, da bo dolžnik upnici najkasneje do 31. 12. 2011 plačal znesek 45.000 EUR oziroma ji kupil primerno stanovanje v A. Vendar dolžnik spregleda, da je v isti povedi, v kateri je opredeljena dolžnikova obveznost do upnice, tudi beseda »namesto«, ki pa je za opredelitev pravne narave obveznosti v tej zadevi ključna. Ne gre za položaj, ko bi bili dolgovani dve obveznosti. Pač pa se je dolžnik upnici zavezal le, da ji bo plačal znesek 45.000 EUR, pri čemer je bilo dogovorjeno, da lahko upnici namesto plačila denarnega zneska kupi primerno stanovanje v A. Kot je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre tako za fakultativno obveznost v smislu 390. člena OZ, ko lahko upnik od dolžnika zahteva le predmet obveznosti, ne pa tudi predmet, s katerim lahko dolžnik, če želi, prav tako izpolni svojo obveznost. Ali bo izpolnil dolgovano obveznost, ali pa se bo svoje obveznosti oprostil s tem, da bo izročil kakšen drug določen predmet, se lahko dolžnik odloči, vse dokler upnik v prisilni izvršbi ne dobi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Ker gre za fakultativno obveznost, je torej le stvar dolžnika oziroma njegove izbire, ali bo izpolnil dolgovano obveznost, ali pa bo namesto tega izročil drugo določeno stvar, pri čemer lahko tako izbiro opravi vse dokler upnik v prisilni izvršbi ne dobi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Odločilno je, da je bilo dogovorjeno, da je dolžnik dolžan upnici plačati znesek 45.000 EUR, oziroma, da ji lahko dolžnik v istem roku namesto plačila zneska kupi primerno stanovanje v A. Iz besede »namesto« izhaja, da je nakup stanovanja le dolžnikova možnost, ne pa obveznost. Prav tako višje sodišče ne sprejema pritožbenega stališča, da v konkretnem primeru ne gre za fakultativno obveznost, saj da je pri slednji v sklenitveni pogodbeni fazi določen le en predmet obveznosti, kak drug predmet obveznosti pa lahko dolžnik ponudi šele v izpolnitveni fazi. Navedeno namreč iz dikcije 390. člena OZ ne izhaja, temveč ravno nasprotno. V 390. členu OZ je določeno, da lahko dolžnik, čigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. Tudi po 28. členu ZIZ lahko dolžnik, ki je po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, če izpolni drugo obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, drugo obveznost izpolni vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti. Zakona torej govorita o tem, da se lahko dolžnik svoje obveznosti oprosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, oziroma drugo obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu. Tudi fakultativna izpolnitev mora biti torej (vnaprej) določena oziroma dogovorjena, torej v sklenitveni fazi pogodbe.
Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo ugovornemu argumentu, da je bilo z razširitvijo izvršbe še na ostale dolžnikove nepremičnine kršeno načelo sorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin. Sam dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je vrednost celotne nepremičnine parc. št. 1 k. o. X, na katero je bila dovoljena izvršba s sklepom o izvršbi v tej zadevi in na kateri ima dolžnik delež do ¾, 61.000 EUR, vrednost samo glavnice v tej zadevi pa je 45.000 EUR. Poleg tega upnica terja še stroške izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi.
Okoliščina, ali bi upnica svoj delež do ¼ na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X res prodala ali ne, za presojo ugovora nesorazmernosti niti ni pomembno. Tudi če bi upnica to morebiti res storila, se s tem dolžnikov dolg do upnice ne bi zmanjšal od zneska 45.000 EUR na znesek 29.706 EUR. Kupnina iz naslova prodaje solastnega deleža upnice bi namreč predstavljala odmeno upnici za odsvojitev njenega premoženja in se zato dolg dolžnika do nje ne bi v ničemer zmanjšal.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/3, 47, 47/3, 50, 50/2.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - obstoj služnosti
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo po prostem preudarku in da zato izpodbijani sklep predstavlja odločbo presenečenja. Sodišče se je namreč le kot na dodatni razlog za ugotovitev, da je sporna zelenica individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljice, sklicevalo na tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1 (ki določa, da kadar ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, razdeli sodišče sporni prostor po prostem preudarku).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038828
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1.
sprememba denarne kazni v zapor - prisilna izterjava denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - način izvršitve denarne kazni
Rok za plačilo denarne kazni iz petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila. V tem času lahko sodišče do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo denarne kazni, kar pa se v obravnavanem primeru, ko končno tega ni predlagal niti pritožnik, ni zgodilo.
Določba četrtega odstavka 111. člena OZ med učinki razvezane pogodbe naštetimi v predhodnih odstavkih istega člena določa še dodatni reparacijski zahtevek verzijske narave, če je imel prejemnik (v tem primeru kupec - tožena stranka) korist od prejete izpolnitve. Ker je podlaga za pridobitev korist kasneje odpadla, prejemnik do take koristi ni upravičen. Prejemnik, ki je stvar uporabljal od dneva prejema do dneva vrnitve oziroma v tem primeru okvare je bil deležen koristi. V skladu s splošnimi pravili se prejemnik s takšno koristjo ne sme obogatiti. Zato mora poleg stvari drugi stranki vrniti tudi povračilo za koristi, ki jih je bil deležen3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravni standard izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da za ugotovitev neizčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega za popravo prirejene srčne napake, če ni zagotovljene varne izvedbe. To velja tudi za operativni poseg pri odrasli osebi, ko se poprava prirojene srčne napake izvaja v programih in po kirurgih, specializiranih za otroško srčno kirurgijo.
nadomestna vročitev - vročitev s fikcijo - dan fiktivne vročitve - nekonkretizirane navedbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Ni sporno, da je vročevalec 14. 5. 2019 v hišnem predalčniku toženke pustil obvestilo o prispelem pismu, pritožnica pa ne zatrjuje, da v obvestilu ni bila opozorjena na to, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, v katerem bi morala pisanje dvigniti. Zato se poštna pošiljka (z dopolnitvijo tožbe in pozivom za odgovor) šteje za vročeno s potekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila, torej na dan 29. 5. 2019. Iz tega sledi, da nastop fikcije vročitve ni odvisen od tega, kdaj vročevalec v hišnem predalčniku toženke pusti poštno pošiljko, v kateri se nahaja dopolnitev tožbe in poziv za odgovor, pač pa od trenutka, ko v njenem hišnem predalčniku pusti obvestilo o prispelem pismu (ki naj ga toženka dvigne). Pisanje se v hišnem predalčniku naslovnika pusti šele po preteku 15 dnevnega roka, šteto od obvestila, naj naslovnik dvigne sodno pisanje (četrti odstavek 142. člena ZPP).
fikcija vročitve - iztek roka - obvestilo o prispelem pisanju
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00039629
ZST-1 člen 34. URS člen 22, 25. ZPP člen 345, 345/1.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - poziv za plačilo sodne takse
Neobstoj ustreznega pravnega pouka in napačen pravni pouk kršita strankino pravico do pritožbe.
Stranka, ki je v posledici napačnega pravnega pouka oziroma napačnega roka v pozivu za plačilo, plačala takso prepozno, a v skladu z odmerjenim rokom sodišča, ne sme izgubiti pravice do pritožbe.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00038885
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - lastninjenje
Ni res, da je sodišče prve stopnje le nekritično sledilo mnenju izvedenke urbanistične stroke. Ker je bilo mnenje razumljivo in popolno, sodišču ni bilo treba ponoviti dokazovanja z novim izvedencem in v pritožbi očitana kršitev pravil postopka ni podana.
Dejstvo, da je tožnica pri toženi stranki delala krajši delovni čas, tj. 20 ur tedensko, pa samo po sebi ne pomeni, da tožnici v takem primeru pripada zgolj polovica plače, določene za delovno mesto blagajnika, kot to zmotno meni tožena stranka. Med strankami je vedno možen ugodnejši dogovor o višini plače. Tožena stranka bi morala dokazati, da je bil med njima sklenjen drugačen dogovor o višini plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vendar tega ni uspela.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - izjemne okoliščine - opravičljiv vzrok - trditveno breme
Izvršba na nepremičnino, ki predstavlja dom, niti izpraznitev in izročitev take nepremičnine, sama po sebi nista nedopustni, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri dolžniku podane okoliščine, ki dolžniku trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe, onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Takih okoliščin pa dolžnik v svojem predlogu ni navajal. Navedel je le, da z družino ne poseduje drugega stanovanja ali stanovanjske hiše, kjer bi v primeru izpraznitve predmetne nepremičnine lahko živel. Zgolj dejstvo, da se bo moral dolžnik z družino preseliti, pa (še) nima v posesti druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredil nov dom, pa ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov pa dolžnik ni zatrjeval. Ni zatrjeval ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi mu trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - obarvani naklep
Določba 257. člena Kazenskega zakonika je bila z novelo KZ-1E spremenjena, pri čemer je bil po določbi, ki je veljala do 1. 7. 2017, znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (obarvani) naklep - kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena nenoveliranega KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti. Po od 2. 7. 2017 in v času storitve očitanega ravnanje veljavni določbi prvega odstavka 257. člena KZ-1 pa stori navedeno kaznivo dejanje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi imela pravico do plačila za delo za višje vrednoteno delovno mesto, če bi v pretežnem delu dejansko opravljala delo na zatrjevanih delovnih mestih.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - zakonski rok - plačilo sodne takse
S potekom roka brez plačila je nastopila zakonska fikcija umika ugovora in dolžnik ne more s pritožbo predlagati podaljšanja že poteklega roka. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv rok. Da je šel dolžnik na dopust in spregledal plačilo sodne takse za ugovor, je razlog na njegovi strani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Ker je tožena stranka že pred odpovedjo pogodbe tožniku vedela, da odhaja en prodajalec, s tem ni več obstajal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Z odhodom prodajalca je bil en prodajalec manj, in s tem ni bilo več potrebe po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku.