sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Stališče Vrhovnega sodišča RS, da bo kriterije za odmero pravic ob sodni razvezi določila sodna praksa, v sodbi in sklepu VIII Ips 26/2007, ki jo izpostavlja tožnik v pritožbi, je bilo sprejeto na podlagi nenoveliranega ZDR. Tudi na podlagi določb sedaj veljavnega ZDR-1 velja, da so kriteriji, ki jih zakon izrecno določa, navedeni le primeroma, in da se lahko upoštevajo tudi drugi kriteriji (sodba VIII Ips 200/2017). Bistvena sta kriterija delovna doba pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev (sodba VIII Ips 72/2015 - točka 13 obrazložitve; enako je razbrati iz sodbe VIII Ips 78/2018 - opombe od 2 do 6; sodbe VIII Ips 115/2018 - opomba 2; sodbe VIII Ips 178/2018 - opombe 1 do 5; sodbe VIII Ips 204/2018 opomba 9).
ZDSS-1 člen 6, 53, 53/1.. ZSPJS člen 7, 7/1, 13, 13/2.. OZ člen 82, 82/1.. Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2018) člen 1.
kolektivni delovni spor - slovenska vojska - veljavnost kolektivne pogodbe - poklicni vojak - nova uvrstitev v plačni razred
Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da se po drugem odstavku 13. člena ZSPJS delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki; prvi odstavek 7. člena ZSPJS) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v smislu te določbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, katerega sprejem je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Glede na te je ureditev uvrščanja dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci drugačna in ni predmet kolektivnega pogajanja.
Tako v Dogovoru kot v Sporazumu je vsebovana zaveza, da se v zvezi z uvrščanjem formacijskih dolžnosti in nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski opravi usklajevanje uredbe z reprezentativnimi sindikati (šesti odstavek točke I Dogovora; šesti odstavek točke III Sporazuma). Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je nasprotna udeleženka to zavezo spoštovala, pri čemer zaveze ni mogoče razumeti na način, kot izpostavlja predlagatelj v pritožbi (da se doseže usklajena vsebina uredbe). Predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotavljala dejstva glede prave volje oziroma vsebine Dogovora in Sporazuma. Za ugotavljanje prave volje niti ni bilo podlage, saj je vsebina Dogovora in Sporazuma jasna (prvi odstavek 82. člena OZ - opravi se usklajevanje). Ob pravilni ugotovitvi, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) spornega dne, je pravilno presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze ni kršila, in posledično zahtevek predlagatelja, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se Uredba razveljavi, pravilno zavrnilo.
stečajni postopek nad dolžnikom - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipoteka - zastavni dolžnik - stranska obveznost - hipotekarni upnik - zastaranje - izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra - poplačilna pravica
Stečajni dolžnik sicer preneha, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne, in v posledici tega tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov. Navedeno velja tudi za obveznosti, zavarovane s hipoteko kot akcesorno pravico. Hipotekarni upnik je po pojasnjenem upravičen terjati zastavno dolžnico tudi po izbrisu glavnega dolžnika iz sodnega registra. Zapadlosti celotnega kredita zastavna dolžnica niti ne graja, njeno razumevanje, da se nanjo ne more nanašati, pa je neutemeljeno, saj je poplačilna pravica hipotekarnega upnika v razmerju do hipotekarnega dolžnika vezana na zapadlost zavarovane obveznosti do glavnega dolžnika.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - pravočasno grajanje napak - obvestilo o napakah - ustno grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Za grajanje napak se ne zahteva obličnost, vendar pa naročnik v primerih, ko je s strani izvajalca po formalnem protokolu (oblično: s posredovanjem prevzemnega zapisnika v pripombe in podpis) pozvan k dokončni ureditvi medsebojnih razmerij, tvega izgubo verodostojnosti (ustnih) ugovorov. Zgolj zavrnitev podpisa predmetnega zapisnika, ki je bil toženi stranki posredovan v pripombe, na katerega je imela tožena stranka vse možnosti ugovarjati, pa tega ni storila, pomeni zavrnitev plačila brez razlogov in brez argumentov.
Tudi za uporabo 635. člena OZ je potrebno izkazati, da je naročnik podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, konkretizirati pa je treba tudi zahtevek za znižanje plačila oz. do povrnitve škode.
Tožena stranka je račun za sporni znesek predložila šele z vlogo z dne 6. 12. 2019, čeprav bi morala glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nastanek in višino stroškov prevodov z ustrezno listino izkazati najpozneje do konca glavne obravnave (6. 11. 2019). Odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena, je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00038675
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 52, 512, 533.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - članske pravice družbenika - odklonitev zahteve - odklonitveni razlogi - trditveno in dokazno breme - hiter postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - prizadetost družbenega interesa - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Drugi odstavek 512. člena ZGD-1 dopušča omejitev informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi.
Določba 512. člena ZGD-1 izpostavlja nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva, potrebnost hitrega postopanja v primerih zavrnitve zahteve za posredovanje informacij pa izhaja tudi iz 52. člena omenjenega zakona.
stečajni postopek - začetek stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odlog odločanja o stečaju
S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna.
vrnitev are - realni kontrakt - načelo akcesornosti - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče
Dogovor o ari ima značilnosti realnega kontrakta, nima pa značilnosti samostojnega pravnega posla, temveč je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - povračilo potnih stroškov - stroški za prihod na delo
Toženka utemeljeno navaja, da sta v konkretnem primeru že narava in teža kršitve takšni, da lahko utemeljita izgubo zaupanja. V sodni praksi je večje število primerov, v katerih se je delavcem v odpovedi očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije in je bilo razsojeno, da je takšna odpoved zakonita, pri čemer je bila v dveh zadevah kršitev podobna, kot je pri tožniku - šlo je za kršitev obveznosti obveščanja o spremembi prebivališča in neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela.
V skladu z določbo prvega odstavka 125. člena ZNP, ki je veljavna pravna podlaga za odločanje v predmetnem postopku (ZNP-1 je pričel veljati 15. 4. 2019, določba prvega odstavka 160. člena ZNP-1 pa je identična določbi prvega odstavka 125. člena ZNP), sodišče po uradni dolžnosti v postopku za delitev stvari odloča o ustanovitvi stvarne služnosti le v primeru fizične delitve nepremičnin, zato je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Po presoji pritožbenega sodišča po materialnem pravu ni pravno upoštevna okoliščina pri civilni delitvi solastne nepremičnine dejstvo, da ima prenehanje solastništva na nepremičnini, ki je gospodujoča, za posledico prenehanje služnosti nasprotnih udeležencev na nepremičnini parc. št. 465/9 kot služečem zemljišču in po kateri (preko parcele 458/137) z javne ceste dostopata do svoje parcele 458/101.
Dejstvo, da sta nasprotna udeleženca za nastanek parcele 465/6 odstopila del njune parcele 458/101 po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno dejstvo, ki bi narekovalo sodišču prve stopnje dolžnost, da opravi fizično delitev parcele 465/6.
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za vračilo toženki posojenega denarja le v ugotovljeni višini dejansko izročenega denarja, je pravilno pojasnilo, da se do toženkinih trditev o ničnosti posojilne pogodbe zaradi zatrjevanih pogodbeno dogovorjenih oderuških obresti, ne bo opredeljevalo. Ker bi se ob takšnih toženkinih trditvah lahko ničnost nanašala le na pogodbeni dogovor o obrestih (delna ničnost pogodbe), ne pa tudi na tisti del posojilne pogodbe, ki se nanaša na samo dejansko izročen posojen znesek kot glavnico, takšne trditve toženke ne pomenijo zatrjevanja pravno pomembnih dejstev.
ZJU člen 5, 68.. ZSPJS člen 22e.. ZDR-1 člen 43, 43/1.
delovna uspešnost - povečan obseg dela - dodatek za povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - javni uslužbenec
Ne drži, da je v predmetni zadevi tožnica v primeru nadomeščanja vodje izmene opravljala delo drugega delovnega mesta. V tej zadevi je bistveno, da je bilo nadomeščanje vodje izmene ena izmed nalog njenega delovnega mesta. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Tožničino zatrjevanje, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je vsak delavec dolžan delati vsa opravila po odredbi nadrejenega oziroma da lahko vsak delavec nadomešča vsakogar, je glede na to očitno neutemeljeno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039297
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a, 129a/2.
sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - sodba - posebni sklep
Po četrtem odstavku 364. člena mora izrek sodbe, ko je obtoženec spoznan za krivega, obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v 359. členu ZKP. Eden teh je tudi tisti iz tretjega odstavka 359. člena, vendar slednji določa, da sodišče ″lahko″ v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Takšna zakonska ureditev je usklajena z zakonsko možnostjo, da lahko obsojenec in njegov zagovornik v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za alternativno izvršitev kazni podata tudi v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe oziroma v petnajstih dneh od zadnje vročitve, če je obsojencu ali zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti.
enako obravnavanje upnikov - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Ni pravilno pritožbeno stališče, da je v posledici dejstva, da zakon v določbi glede enakega obravnavanja upnikov ne določa, da to velja za upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, možna širša razlaga; torej, da pomeni kršitev pravice do enakega obravnavanja upnikov kakršnokoli kršitev enakega obravnavanja upnikov, tudi takšna, kot je v tem primeru, da se redno poravnavajo obveznosti do ločitvenih upnikov in tekoči stroški postopka, ne pa tudi poplačilo terjatev upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja.
Da so stroški iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP obravnavani drugače kot drugi (tekoči) stroški, jasno izhaja iz zakonskega besedila. Iz zakonske ureditve tudi izhaja, da je najprej treba plačati tiste stroške, ki so dejansko namenjeni unovčenju stečajne mase in poplačilu upnikov ter vodenju stečajnega postopka in so torej nujno potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Šele nato pridejo na vrsto upniki terjatev iz prisilne poravnave, za katere se uporablja drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP, katerih terjatve sicer nimajo neposredne zveze s samim stečajnim postopkom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
Upnikova terjatev je njegova premoženjska pravica, odpoved pravici pa je vselej mogoča. V sodni praksi je zavzeto stališče, da ima pravne posledice priznanja terjatve šele pravnomočen sklep o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase. O poplačilu upnikove terjatve je namreč odločeno (šele) s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase, ne že s sklepom o preizkusu terjatev. Za stališče, da prijave terjatve po tem, ko je enkrat že priznana, ni mogoče več umakniti, ni nobene pravne podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039702
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 374, 374-3, 378, 378/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 49, 54, 228, 228/1, 228/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija kršitev določb kazenskega postopka - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP pa pritožba vidi v prestrogo odmerjeni kazenski sankciji obdolženki, ki je tudi v nasprotju s sodno prakso. Kršitev ni podana. Sodišče krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji ali odvzemu premoženjske koristi, če prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. O prekoračeni pravici govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja ali če izreče kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči. Če glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obdolžencu izreče neprimerno vrsto kazenske sankcije ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke, marveč za pritožbeni razlog iz 3. točke 374. člena ZKP. 374. člen ZKP v prvem odstavku določa, da se sodba oziroma sklep o sodnem opominu sme izpodbijati zaradi odločbe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo ta kazen večja ali manjša. Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje kazenske sankcije obdolženki D.S. ni izreklo zunaj zakonskih meja.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 420, 420/1.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - zavrnitev predloga - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Predlagatelj mora izkazati le obstoj pogojev za začetek postopka prisilne likvidacije, sodišče pa ob tem ne presoja, ali je družba insolventna. Le če bi sodišče ocenilo (in seveda tudi obrazložilo), da gre za zlorabo instituta, bi v zvezi s tem izvajalo dokaze.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.