nepopoln naslov tožene stranke - poprava tožbe - vročanje preko sodne deske - zavrženje tožbe
Vročitev pisanj preko sodne deske po čl. 145 ZPP je mogoče opraviti le za nadaljnje vročitve, če stranka ali njun zakonit zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje spremeni svoj naslov, pa tega ne sporoči sodišču. Opravljena torej mora biti vročitev tožbe, saj mora biti tožena stranka obveščena o uvedbi pravdnega postopka. Tožnica bi v določenem roku za dopolnitev tožbe morala ugotoviti pravilen naslov toženke preko upravljalca zbirke podatkov v skladu s 148. čl. ZPP in sodišču v določenem roku za dopolnitev tožbe sporočiti pravilen naslov toženke.
Pod taksno obveznost ne zapade tisti sklep, s katerim sodišče ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v sledečem pravdnem postopku.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru posebej odločati o tem, kdaj so stroški potrebni. Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je potreben izvršilni strošek v smislu V. odstavka 38. člena ZIZ, če je podan dve leti po vložitvi predloga za izvršbo, prvotno predlagana premičninska izvršba pa se sploh še ni začela opravljati.
Pritožnik zatrjuje, da je terjatev pridobil v fazi unovčevanja premoženja tožnika v toku likvidacijskega postopka. Ob prenehanju tožeče stranke z zaključkom likvidacijskega postopka predmet pravde tako ni bil več del premoženja tožeče stranke, zato ga pritožnik ni pridobil kot prevzemnik preostalega premoženja iz likvidacije. Navedeno torej izključuje možnost, da bi pritožnik kot cesionar terjatve, ki je predmet pravde, kot pravni naslednik tožeče stranke prevzel pravdo.
Če je bila tožba pri okrožnem sodišču vložena pred uveljavitvijo ZDSS-1 (torej pred 01.01.2005), je za sojenje pri delu in poklicne bolezni še vedno podana njegova stvarna pristojnost in ne pristojnost delovnega sodišča. Tako namreč določa 87. člen ZDSS-1.
Zahteva stranke, da sodišče izda pisni sklep o razločitvi postopka, je neutemeljena.
Sklep, ki je bil razglašen na naroku, se namreč strankam vroči v overjenem prepisu le, če je zoper njega dovoljena posebna pritožba, zoper sklepe procesnega vodstva, kamor sodi tudi sklep o razločitvi postopka, pa posebna pritožba ni dovoljena.