• Najdi
  • 1
  • od 13
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Pdp 461/2004
    29.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03189
    ZDR člen 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17/1, 17, 17/1.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Čeprav je komisija za razlago SKPgd sprejela razlago, da se 17.

    čl. SKPgd (razen razveljavljenega 2. odst.) uporablja v celoti,

    je takšna razlaga v nasprotju z novim ZDR. Ker je novi ZDR prešel

    na pogodbeni princip sklepanja in spreminjanja delovnega

    razmerja, ni več podlage za oblikovanje kategorij presežnih

    delavcev na podlagi predpostavke, da je delavce mogoče

    razporejati na drugo delo. Zato je v takem primeru potrebno

    upoštevati novi ZDR.

     
  • 2.
    VDS sodba Pdp 1861/2003
    29.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03190
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    neopravičen izostanek - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Ker je dokazano, da tožniku njegov nadrejeni ni odobril

    koriščenja ur, je bila tožnikova odsotnost z dela neopravičena.

    Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.

     
  • 3.
    VSL sklep I Cpg 336/2005
    26.4.2005
    statusno pravo
    VSL05551
    ZGD člen 49a, 282, 284, 284/1, 286, 288, 49a, 282, 284, 284/1, 286, 288.
    pooblastilo - sklic skupščine
    Po določbi 1. odst. 284. čl. ZGD je treba skupščino sklicati, če

    delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega

    kapitala, od uprave pisno zahtevajo sklic skupščine in navedejo namen

    in razloge. Na tak način lahko tudi zahtevajo, da se objavi predmet

    skupščinskega sprejemanja sklepov. Če zahtevi uprava družbe ne ugodi,

    lahko sodišče delničarje, ki so takšno zahtevo postavili, po 16.

    točki 49.a čl. ZGD pooblasti za sklic skupščine ali za objavo

    predmeta, o katerem naj sklepa skupščina. Gre za nepravdni postopek,

    v katerem sodišče manjšinskim delničarjem izda pooblastilo, če so v

    predlogu navedeni namen in razlogi. Sodišče v nepravdnem postopku ne

    presoja utemeljenosti predlogov, ta bo namreč predmet skupščinske

    obravnave.

     
  • 4.
    VSL sklep I Cpg 26/2002
    22.4.2005
    mednarodno zasebno pravo
    VSL05611
    ZUKZ člen 17, 20, 20-8.
    posojilo - kreditna obveznost do tujine - zastopanje - ničnost
    Pravno in poslovno sposobnost G.G., ki naj bi bila pravna prednica

    prvotožene stranke, je pravilno presojalo po slovenskem pravu, v

    skladu z akti o ustanovitvi delovne organizacije, saj se po določilu

    17. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav

    v določenih razmerjih (v nadaljevanju ZUKZ; Ur.l. SFRJ št. 43/82), ki

    je veljal v sporih z mednarodnim elementom v času spornega posla,

    pripadnost pravne osebe določi po pravu države, v katerem je bila

    ustanovljena (17. člen). S pripadnostjo pravne osebe pa sta mišljeni

    tudi njena pravna in poslovna sposobnost. Tudi vprašanje obstoja

    pooblastila za sklepanje pravnih poslov, kot je sporni, je prvostopno

    sodišče pravilno ocenjevalo v skladu s sprejetimi pravnimi akti DO

    G.G..

    Za presojo posojilne pogodbe se namreč v skladu z določilom 8. točke

    20. člena ZUKZ uporabi kot odločilno pravo kraja, kjer je imel

    posojilodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež, v

    danem primeru torej nemško pravo. To pravo pa je, kot že rečeno,

    odločilno tudi za presojo učinkov neveljavnega zastopanja.

     
  • 5.
    VDS sklep Pdp 284/2005
    22.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03158
    ZPP člen 314, 314/1, 316, 316/1, 314, 314/1, 316, 316/1.
    sodba na podlagi pripoznave - pravni interes
    Ker je bilo tožniku s sodbo na podlagi pripoznave v celoti prisojeno

    tisto, kar je zahteval, nima pravnega interesa za pritožbo.

     
  • 6.
    VSL sklep III Cp 1733/2005
    22.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50743
    ZGD člen 416, 416. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 55, 55/1, 55/1-12. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izvršba - ugovor - sprememba družbenika
    Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklaratorni

    učinek, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v

    sodni register in neodvisno od njega. S prenosom poslovnega deleža je

    v položaj dolžnika v celoti vstopil nov družbenik in s tem prevzel

    tudi obveznosti družbe v primeru njenega prenehanja po skrajšanem

    postopku.

     
  • 7.
    VSL sklep III Cpg 17/2005
    22.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05560
    ZPPSL člen 138, 138.
    dopolnitev
    Pritožbeno sodišče po pregledu prijave terjatve v postopku prisilne

    poravnave in dopolnitve prijave terjatve z dne 26.5.2004 ugotavlja,

    da dopolnitev prijave terjatve ne predstavlja nove prijave terjatve,

    saj je upnik v njej zgolj obračunal obresti, ki jih je sicer v

    postopku prisilne poravnave že prijavil, do začetka stečajnega

    postopka, to je do dne 27.2.2004.

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 448/2003
    22.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03081
    ZPDJVZ člen 18, 18. ZDR člen 36 f, 36f/3, 36 f, 36f/3.
    odpravnina - trajno presežni delavec - upokojitev
    Če delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev, a se ne upokoji, ampak mu

    delovno razmerje preneha kot trajno presežnemu delavcu, je upravičen

    do odpravnine po 36.f čl. ZDR. Odločitve delavca, da se kljub

    izpolnjevanju pogojev za upokojitev ne bo upokojil, ni mogoče šteti

    za zlorabo pravic. ZPDJUZ je glede na ZDR speciali zakon, zato je

    potrebno pri odmeri odpravnine trajno presežnemu delalvcu uporabiti

    določbo 18. čl. ZPDJUZ. Glede na citirano določbo je kot osnova za

    odmero odpravnine določena neto plača in je zato tožnica upravičena

    do odpravnine, izračunane ob upoštevanju neto plače v zadnjih treh

    mesecih, ne glede na sicerjšno prakso, da je po 3. odst. 36.f čl. ZDR

    osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača.

     
  • 9.
    VSL sodba I Cpg 773/2003
    21.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06228
    ZOR člen 100, 133/4, 154, 210, 100, 133/4, 154, 210. ZDDV člen 40.
    davek na dodano vrednost - razlaga pogodbe - spremenjene okoliščine
    Vsebina 2. člena pogodbe je po materialnopravni presoji sodišča druge

    stopnje jasna. Vrednost pogodbenih del je bila določena v bruto

    znesku 195.869.479,00 SIT. Pogodbeni stranki sta se izrecno

    dogovorili, da je davek od prometa storitev v višini 3 % po tarifni

    številki 2 vštet v pogodbeni znesek (3. odstavek 2. člena pogodbe).

    Cene se ne bodo spremenile tudi v primeru povečanja davščin (4.

    odstavek 2. člena pogodbe).

     
  • 10.
    VSL sklep II Cpg 336/2005
    21.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05556
    ZIZ člen 278, 278.
    razveljavitev - rok za vložitev tožbe
    Ker je upnik tožbo v opravičbo začasne odredbe vložil še predno je

    prvostopno sodišče odločilo o ustavitvi postopka po 1. odstavku 178.

    člena ZIZ, prvostopno sodišče ni imelo podlage za razveljavitev

    začasne odredbe, potem, ko je bila tožba že vložena.

     
  • 11.
    VSL sodba I Cpg 1355/2003
    21.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05576
    ZPSPP člen 26, 26. ZPP člen 117, 117.
    odpoved pogodbe - najem poslovnih prostorov
    Pritožnica je odškodninsko terjatev do tožeče stranke utemeljevala na

    neupravičenem enostranskem razdrtju najemnih pogodb s strani tožene

    stranke. 1. odst. 26.čl. ZPSPP določa, da se pogodba o najemu

    poslovnih prostorov odpoveduje sodno. Navedena določba uveljavlja

    posebno zaščito najemnika. Za uresničitev enostranskega odpovednega

    upravičenja s strani najemodajalca mora biti poleg podanega

    odpovednega razloga podan tudi dodaten pogoj, da je najemodajalec to

    svuje upravičenje uresničil z vložitvijo tožbe, oziroma naloga za

    izpraznitev poslovnih prostorov. Najemno razmerje v tem primeru

    preneha šele z učinkovanjem pravnomočne sodbe. To pa pomeni, da

    uveljavljanje odstopnega upravičenja izven sodnega postopka nima

    neposrednega učinka na najemno razmerje.

     
  • 12.
    VSC sklep Cp 719/2005
    21.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01100
    ZPP člen 108, 108/1, 108/1-2, 145, 148.
    nepopoln naslov tožene stranke - poprava tožbe - vročanje preko sodne deske - zavrženje tožbe
    Vročitev pisanj preko sodne deske po čl. 145 ZPP je mogoče opraviti le za nadaljnje vročitve, če stranka ali njun zakonit zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje spremeni svoj naslov, pa tega ne sporoči sodišču. Opravljena torej mora biti vročitev tožbe, saj mora biti tožena stranka obveščena o uvedbi pravdnega postopka. Tožnica bi v določenem roku za dopolnitev tožbe morala ugotoviti pravilen naslov toženke preko upravljalca zbirke podatkov v skladu s 148. čl. ZPP in sodišču v določenem roku za dopolnitev tožbe sporočiti pravilen naslov toženke.
  • 13.
    VSK sklep II Cpg 253/2004
    21.4.2005
    SODNE TAKSE
    VSK01039
    ZST tarifna številka 2. ZMZPP člen 87, 87/1.
    sodne takse
    Pod taksno obveznost ne zapade tisti sklep, s katerim sodišče ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v sledečem pravdnem postopku.
  • 14.
    VSL sklep I Cpg 307/2005
    21.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05717
    ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4.
    sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo
    Zaradi prenehanja kot posledice stečaja tožena stranka tudi nima

    pravnega naslednika, ki bi lahko prevzel pravdo. Zato ne pride v

    poštev uporaba določbe 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP o

    prekinitvi postopka (ki bi bila nesmiselna, saj se postopek nikoli ne

    bi mogel nadaljevati).

    Sposobnost biti stranka je torej procesna predpostavka, ki mora biti

    podana v vseh fazah postopka. Za postopek s pritožbo kot rednim

    pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka

    obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve pritožbenega

    sodišča.

     
  • 15.
    VSC sklep Cp 652/2005
    21.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01089
    ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 34, 34/3, 38, 38/5.
    izvršilni stroški
    Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru posebej odločati o tem, kdaj so stroški potrebni. Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je potreben izvršilni strošek v smislu V. odstavka 38. člena ZIZ, če je podan dve leti po vložitvi predloga za izvršbo, prvotno predlagana premičninska izvršba pa se sploh še ni začela opravljati.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cpg 279/2005
    21.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07074
    ZPP člen 81, 81/5, 190, 208, 81, 81/5, 190, 208.
    prekinitev postopka - pravno nasledstvo - odsvojitev predmeta pravde
    Pritožnik zatrjuje, da je terjatev pridobil v fazi unovčevanja premoženja tožnika v toku likvidacijskega postopka. Ob prenehanju tožeče stranke z zaključkom likvidacijskega postopka predmet pravde tako ni bil več del premoženja tožeče stranke, zato ga pritožnik ni pridobil kot prevzemnik preostalega premoženja iz likvidacije. Navedeno torej izključuje možnost, da bi pritožnik kot cesionar terjatve, ki je predmet pravde, kot pravni naslednik tožeče stranke prevzel pravdo.

     
  • 17.
    VSL sodba in sklep IV Cp 1576/2005
    21.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50736
    ZZZDR člen 4, 4/1, 4/2, 6, 78, 78/1, 78/2, 4, 4/1, 4/2, 6, 78, 78/1, 78/2. URS člen 53, 53. ZPP člen 410, 410/1, 410, 410/1.
    dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - koristi otroka - varstvo in vzgoja otroka
    V tej zadevi se je moralo sodišče prve stopnje soočiti z zahtevno

    nalogo presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke, naj

    se mladoletni J zaupa v varstvo in vzgojo njej, ki je bil v

    konfrontaciji z zahtevkoma samega mladoletnega otroka in tožene

    stranke. Ker otroci uživajo posebno državno varstvo (53. člen Ustave

    RS), je postopalo povsem pravilno, ko je pri tehtanju nasprotujočih

    se zahtevkov kot temeljni kriterij upoštevalo zagotavljanje otrokove

    koristi.

     
  • 18.
    VSC sklep Cp 664/2005
    21.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01090
    ZDSS-1 člen 87.
    stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost
    Če je bila tožba pri okrožnem sodišču vložena pred uveljavitvijo ZDSS-1 (torej pred 01.01.2005), je za sojenje pri delu in poklicne bolezni še vedno podana njegova stvarna pristojnost in ne pristojnost delovnega sodišča. Tako namreč določa 87. člen ZDSS-1.

     
  • 19.
    VSC sklep Cp 1890/2004
    21.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01096
    ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 329, 329/2, 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 329, 329/2.
    sklep procesnega vodstva - pisni odpravek sklepa - pravica do pritožbe
    Zahteva stranke, da sodišče izda pisni sklep o razločitvi postopka, je neutemeljena.

    Sklep, ki je bil razglašen na naroku, se namreč strankam vroči v overjenem prepisu le, če je zoper njega dovoljena posebna pritožba, zoper sklepe procesnega vodstva, kamor sodi tudi sklep o razločitvi postopka, pa posebna pritožba ni dovoljena.

     
  • 20.
    VSL sodba II Cp 1408/2004
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50195
    ZPP člen 115, 115. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
    preložitev naroka za glavno obravnavo - prepoved
    Dokler razpisani narok za glavno obravnavo ne glede na vložene

    prošnje za njegovo preložitev ni preklican, velja, da se bo opravil

    in bodo stranke zadele posledice morebitne neudeležbe. Okoliščina, da

    imata odvetnika, ki zastopata toženo stranko, obravnavo pri drugem

    sodišču, pri tem, da je toženec imel na razpolago, predno je

    pooblastil svoja odvetnika, več kot mesec dni časa za pripravo od

    sprejetja vabila, ni tak razlog, da bi sodišče moralo narok

    preklicati oziroma preložiti. Neudeležba tožene stranke in njegovih

    dveh pooblaščencev ne pomeni, da je sodišče toženi stranki

    onemogočilo sodelovanje v postopku s pravno pomočjo odvetnika, zlasti

    še, ko je tudi sodnik po e-mailu pooblaščencema sporočil, da narok za

    glavno obravnavo ne bo preložen, kar pa niti ni bila dolžnost

    sodišča.

    Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe

    materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih

    obresti ustavilo, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti,

    dosegla višino dolgovane glavnice tudi za predmetno razmerje, čeprav

    je nastalo pred 1.1.2002, ko je bil uveljavljen OZ. Prehodna določba

    1060. člena OZ v tem primeru napotuje na uporabo ZOR. Ker je bil

    dolžnik v zamudi s plačilom, ki je nastalo iz obligacijskega

    razmerja, nastalega pred 1.1.2002, in ker so zamudne obresti le

    sankcija, in ne morejo nastati samostojno, določbe 376. člena OZ ni

    mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo

    uveljavitvijo.

     
  • 1
  • od 13
  • >
  • >>