odškodninska odgovornost države – element civilnega delikta – protipravnost ravnanja državnega organa – nepravilna odločba državnega organa
Dejstvo, da je bila z odločbo Višjega sodišča v Kopru spremenjena odločba Carinskega urada še ne dokazuje nepravilnega in protipravnega ravnanja carinskega organa. Pri ravnanju državnega organa oz. njegovih delavcev
za protipravnost ne zadošča okoliščina, da je carinski organ izdal odločbo, ki je bila kasneje v postopku z rednimi
ali izrednimi pravnimi sredstvi odpravljena ali spremenjena.
KZ člen 302, 302/1, 302/3, 302/4, 302, 302/1, 302/3, 302/4.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Policista nista ravnala nezakonito, ko sta obtoženca prijela izven kraja, ki ga je po policijski odredbi šteti za kraj prepovedi približevanja, in nista kršila določb člena 39a ZPol. Oškodovanka je klicala UKC v času, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje nasilništva, in je tedaj tudi povedala, da mu je odrejen ukrep iz 39a člena ZPol. Policista, poslana v intervencijo, sta obtoženca prijela izven kraja določenega v ukrepu, vendar v bližini. Policista sta za svoje ukrepanje imela pooblastilo tudi v členu 157 ZKP, saj sta v razgovoru z oškodovanko, ki sta ga opravila po njenem klicu, ugotovila, da je obtoženec bil nasilen do nje in otroka. Policista torej nista le preverjala izvrševanje ukrepa, kot to določa 39a člen ZPol, temveč sta bila poslana v intervencijo.
Po presoji izpodbijanega oprostilnega dela sodbe v okviru pritožbenih navedb okrožne državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje s tem ko je navedlo, da uradno dejanje policistov ni bilo zakonito, ker obtoženca nista zalotila na območju prepovedi približevanja, zmotno. Pritožnica utemeljeno opozarja, da ni moč uporabiti pojmovanje, da je v konkretnem primeru šlo le za izvajanje nadzora nad kršiteljem, zaradi česar se na podlagi 39. člena ZPol, tak nadzor izvaja samo na krajih, ki so določeni kot kraji prepovedi približevanja. Policista nista opravljala nadzora zgolj zaradi tega, da bi preizkusila, ali obtoženec morda ne krši prepovedi približanja, temveč sta bila poslana na intervencijo, in sicer po predhodnem zaprosilu P. M.. Le-ta je dne 15.8.2006 ob 18.16 uri po telefonu na operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj sporočila, da se je domov vrnil njen partner P. M., ki ima prepoved približevanja in je prosila za intervencijo. Klicala pa je tedaj, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva. Res je, da sta policista opravila prijetje obtoženega izven kraja, ki ga je po sodni oziroma policijski odredbi šteti za kraj približevanja, vendar sta bila policista poklicana na intervencijo, kar vsebuje tudi dejanski opis kaznivega dejanja. Policista sta v konkretnem primeru imela podlago za ukrepanje tudi v določbah člena 157 ZKP, ker sta v razgovoru z oškodovanko ugotovila, da je bil obtoženec do nje nasilen, in ravnanje policistov v smeri, da obtoženca izsledita, ni bilo nezakonito. Ima pa prvostopenjsko sodišče prav, ko je v razlogih navedlo, da je 15.8.2006 že veljal novi Zakon o varstvu javnega reda in miru, zaradi česar je kršitev določb tega zakona v opisu napačna.
Gre za pogodbo, pri kateri je dogodek, od katerega je odvisna zaveza strank, negotov. Od tega, katera trditev se bo izkazala za resnično, je odvisno, katera od strank bo zavezana k izpolnitvi. To pa je značilnost stave. Ker paragraf 1271 ODZ določa, da je stava neiztožljiva, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka pravilna.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo pritožnikovo šibko premoženjsko stanje, pa pritožbeno sodišče pripominja, da ZKP za oškodovanca kot tožilca ne predvideva možnosti oprostitve ali obročnega odplačila stroškov kazenskega postopka. Pravna dobrota oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov kazenskega postopka, ki je opredeljena v 4. odstavku 95. člena ZKP, namreč velja le za obdolžence.
neupravičen promet z mamili - prodaja - namen prodaje mamil - naklep
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je obtoženi skušal konoplje le znebiti in ne prodati, zaradi česar mu ni moč očitati naklepne prodaje mamil oziroma ni moč govoriti o direktnem naklepu prodaje mamil, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je obtoženčev motiv za obstoj predmetnega kaznivega dejanja irelevanten, sicer pa se predmetno kaznivo dejanje lahko stori tako z direktnim, kakor tudi z eventualnim naklepom. Tako je tudi irelevantno, ali je obtoženec za konopljo zahteval denar ali ne, dejstvo je, da je denar za mamilo prejel, s čemer je nedvomno izkazal namen prodaje mamil, torej je obtoženčev naklep podan. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še pripominja, da je pri očitanem kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ predvidena tudi splošna oblika neupravičenega dajanja mamil v promet (ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila), kar storilec lahko stori s podaritvijo, menjavo mamil in podobnim.
KZ člen 7, 218, 218/1, 218/2, 7, 218, 218/1, 218/2.
protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravna premoženjska korist - izključitev protipravnosti - kaznivo dejanje izsiljevanja
Protipravnost je objektivni element oziroma sestavina vsakega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je določena kot poseben zakonski znak.
Pri obravnavanem kaznivem dejanju izsiljevanja je protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja določena glede premoženjske koristi, ki naj bi si jo storilec pridobil s tem kaznivim dejanjem, in je podana, kadar gre za protipravno premoženjsko korist ter glede podatkov, ki naj bi jih storilec razkril o drugemu ali o njegovih bližnjih, in je podana, če gre za podatke, ki bi lahko škodovali njihovi časti ali dobremu imenu.
Res je sicer, da se dogaja, da je posamična kazenskopravna norma v določenih življenjskih okoliščinah v nasprotju s kakšno drugo, višjo normo, kot sestavino pravnega reda. Kadar prideta v nasprotje dve pravni normi, ki sta izraz dveh različnih interesov, se mora umakniti tista, ki ima v danih okoliščinah manjši pomen. To pomeni, da ravnanje, zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, ob določenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti. Presoja o takšnih vprašanjih pa ni prepuščena sodišču, kot si je zmotno razlagalo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, temveč zakonodajalcu, ki je vnaprej predvidel in določil kriterije, ob katerih je izključena protipravnost kakega ravnanja.
Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da če zasebni tožilec ne prebere zasebne tožbe, velja zakonska domneva, da je zasebno tožbo umaknil, je zmotno. Tako je pritrditi pritožniku, da velja zakonska domneva, da je zasebni tožilec umaknil tožbo (1. odstavek 58. člena ZKP) le, če na glavno obravnavo ne pride zasebni tožilec, čeprav je bil v redu povabljen in tudi ne njegov pooblaščenec, kar pa ima za posledico ustavitev kazenskega postopka.
Kljub temu, da je tožnik tožbo z zahtevkom za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od leta 1991 dalje vložil šele leta 1997, ni prekoračil razumnega roka, ki ga je sodna praksa oblikovala z oziroma na določbo 105. člena ZDR/90, saj za uveljavitev svojih pravic ni mogel pravočasno poskrbeti, ker mu je to oviralo njegovo zdravstveno stanje.
Ker je tožnik želel nadaljevati z delom v Teritorialni obrambi, kar izhaja iz njegove prošnje za sprejem v delovno razmerje, pa zaradi izjemnosti situacije do dejanskega dela po prestopu iz Jugoslovanske ljudske armade ni prišlo, je potrebno tožnikovemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ugoditi (kljub temu, da ni podpisal formalne pristopne izjave).
izbirna pravica – pravica do pokojnine – tuj pokojninski sistem
Tožnik, ki je z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe že pridobil pravico do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja Bosne in Hercegovine, za to isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine v Sloveniji, ne glede na to, ali se mu invalidska pokojnina v Bosni in Hercegovini izplačuje ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z dejstvom, da tožnik mesečno ne dosega povprečnih delovnih rezultatov, seznanila ob zagovoru, kar pomeni, da bi morala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati v nadaljnjih tridesetih dneh.
vezanost sodišča na izvršilni naslov – izvršilni stroški
Ker je ugotoviti, da so bili upniku v izvršilnem naslovu prisojeni tudi izvršilni stroški, ki so predmet te pritožbe, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da temu ni tako.
odškodnina – zakonske zamudne obresti – priznanje pravice za nazaj – pravica do predčasne pokojnine
Tožnik je v sodnem postopku tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine umaknil, tako da je zavod ni bil dolžan izplačati za nazaj in ni mogoče govoriti o prikrajšanju in o škodi, ki bi tožnika upravičevala do odškodnine v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti.
obnova postopka - zamudna sodba - obnovitveni razlog - nova dejstva
Obnove postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni mogoče predlagati iz razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati s pritožbo, torej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na dejanskem stanju, kot je navedeno v tožbi, saj izhaja iz predpostavke, da tožena stranka s tem, ko ne poda pravočasnega odgovora na tožbo, z dejstvi, ki jih je navedel tožnik, soglaša. To pomeni, da dejanskega stanja, ki predstavlja podlago zamudne sodbe, ni mogoče ponovno ugotavljati tako, da se upoštevajo morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, torej iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP.
ZUKZ člen 52, 81, 52, 81, 52, 81. ZPP člen 7, 212, 284, 7, 212, 284.
odškodninska odgovornost - ugovor jurisdikcije - pravni naslednik
Do škodnega dogodka je prišlo v Sloveniji 22.7.1988, prav v času Jugoslavije, enotne države vseh republik, zato ne gre za razmerje z mednarodnim elementom.
Tožena stranka je le pavšalno zatrjevala, da so po razpadu Jugoslavije postale filiale zavarovalnih družb samostojni pravni subjekt. Pravo dokaznega postopka zahtevajo tudi od tožene stranke, da kadar zanikajo neko dejstvo, ki ga zatrjuje in z dokazi dokazuje tožeča stranka, a za svoja oporekanja predloži dokaz.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Predhodno (negativno) odločanje o predlogu za imenovanje posebnega revizorja na skupščini delniške družbe je procesna predpostavka, gledano z vidika sodnega postopka. Po m
nenju pritožbenega sodišča je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mora biti podana identiteta (enakost) predloga za imenovanje posebnega revizorja (predvsem glede konkretne navedbe točno določenih poslov, glede katerih so zatrjevane nepravilnosti pri vodenju, ki so družbi povzročile škodo) na obeh omenjenih mestih; torej tako na skupščini delničarjev kot pred sodiščem. Če temu ne bi bilo tako, bi bila delničarjem na skupščini delniške družbe odvzeta pravica, da primarno odločajo o tem vprašanju.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje upnikov - zmanjšanje premoženja dolžnika v primeru vzajemne pogodbe - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti
Predmet izpodbijanja so lahko tudi sicer običajne izpolnitve s prenosom sredstev na transakcijski račun, če ima tako poplačilo sicer resničnega in dospelega dolga za posledico oškodovanje drugih upnikov.
ZOR člen 69, 69/1, 620, 620/5. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo dela - povrnitev premoženjske škode - refleksna škoda - pobot terjatev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti
V obravnavanem primeru ne gre za uveljavljanje napake opravljenega dela – za nepravilno izvedeni var – ampak gre za refleksno škodo (5. odst. 620. čl. ZOR), tj. škodo na pilotu, do katere je po trditvah tožene stranke prišlo zaradi zlomljene konice. Takšna škoda pa se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, kar pomeni, da bi morala tožena stranka dokazati (tudi) vzročno zvezo med poškodovanim pilotom (škodo) in nepravilno izvedenim varom (v posledici katerega naj bi prišlo do loma konice, ki je poškodovala pilot).
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 104, 105. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – utemeljen razlog
Okoliščina, da je tožnik po izdaji odločbe ZPIZ pri tožencu še opravljal delo v skladu z omejitvami, ne dokazuje, da je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti še vedno obstajala potreba po opravljanju njegovega dela kot potreba po opravljanju dela, ki ga glede na odločbo zavoda lahko opravlja. V zvezi s tem je bistvena ugotovitev komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da toženec tožniku ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za delo, ki bi ustrezalo preostali delovni zmožnosti.