• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba I Cp 1364/2006
    18.12.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0004264
    URS člen 26. OZ člen 148. CZ člen 174.
    odškodninska odgovornost države – element civilnega delikta – protipravnost ravnanja državnega organa – nepravilna odločba državnega organa
    Dejstvo, da je bila z odločbo Višjega sodišča v Kopru spremenjena odločba Carinskega urada še ne dokazuje nepravilnega in protipravnega ravnanja carinskega organa. Pri ravnanju državnega organa oz. njegovih delavcev

    za protipravnost ne zadošča okoliščina, da je carinski organ izdal odločbo, ki je bila kasneje v postopku z rednimi

    ali izrednimi pravnimi sredstvi odpravljena ali spremenjena.
  • 22.
    VSK sodba I Cp 1227/2006
    18.12.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ
    VSK0003851
    ZOR člen 95. OZ člen 1060. ODZ paragraf 1270, 1271, 1272.
    tvegana pogodba - stava - bodoč negotov dogodek - iztožljivost terjatve - neiztožljivost stave
    Gre za pogodbo, pri kateri je dogodek, od katerega je odvisna zaveza strank, negotov. Od tega, katera trditev se bo izkazala za resnično, je odvisno, katera od strank bo zavezana k izpolnitvi. To pa je značilnost stave. Ker paragraf 1271 ODZ določa, da je stava neiztožljiva, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka pravilna.
  • 23.
    VSL sodba in sklep I Kp 145/2007
    18.12.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL0023124
    KZ člen 302, 302/1, 302/3, 302/4, 302, 302/1, 302/3, 302/4.
    preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
    Policista nista ravnala nezakonito, ko sta obtoženca prijela izven kraja, ki ga je po policijski odredbi šteti za kraj prepovedi približevanja, in nista kršila določb člena 39a ZPol. Oškodovanka je klicala UKC v času, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje nasilništva, in je tedaj tudi povedala, da mu je odrejen ukrep iz 39a člena ZPol. Policista, poslana v intervencijo, sta obtoženca prijela izven kraja določenega v ukrepu, vendar v bližini. Policista sta za svoje ukrepanje imela pooblastilo tudi v členu 157 ZKP, saj sta v razgovoru z oškodovanko, ki sta ga opravila po njenem klicu, ugotovila, da je obtoženec bil nasilen do nje in otroka. Policista torej nista le preverjala izvrševanje ukrepa, kot to določa 39a člen ZPol, temveč sta bila poslana v intervencijo.

    Po presoji izpodbijanega oprostilnega dela sodbe v okviru pritožbenih navedb okrožne državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje s tem ko je navedlo, da uradno dejanje policistov ni bilo zakonito, ker obtoženca nista zalotila na območju prepovedi približevanja, zmotno. Pritožnica utemeljeno opozarja, da ni moč uporabiti pojmovanje, da je v konkretnem primeru šlo le za izvajanje nadzora nad kršiteljem, zaradi česar se na podlagi 39. člena ZPol, tak nadzor izvaja samo na krajih, ki so določeni kot kraji prepovedi približevanja. Policista nista opravljala nadzora zgolj zaradi tega, da bi preizkusila, ali obtoženec morda ne krši prepovedi približanja, temveč sta bila poslana na intervencijo, in sicer po predhodnem zaprosilu P. M.. Le-ta je dne 15.8.2006 ob 18.16 uri po telefonu na operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj sporočila, da se je domov vrnil njen partner P. M., ki ima prepoved približevanja in je prosila za intervencijo. Klicala pa je tedaj, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva. Res je, da sta policista opravila prijetje obtoženega izven kraja, ki ga je po sodni oziroma policijski odredbi šteti za kraj približevanja, vendar sta bila policista poklicana na intervencijo, kar vsebuje tudi dejanski opis kaznivega dejanja. Policista sta v konkretnem primeru imela podlago za ukrepanje tudi v določbah člena 157 ZKP, ker sta v razgovoru z oškodovanko ugotovila, da je bil obtoženec do nje nasilen, in ravnanje policistov v smeri, da obtoženca izsledita, ni bilo nezakonito. Ima pa prvostopenjsko sodišče prav, ko je v razlogih navedlo, da je 15.8.2006 že veljal novi Zakon o varstvu javnega reda in miru, zaradi česar je kršitev določb tega zakona v opisu napačna.

     
  • 24.
    VSL sklep I Kp 1455/2007
    17.12.2007
    kazensko procesno pravo
    VSL0023120
    ZKP člen 58, 58/1.
    umik zasebne tožbe - zakonska domneva umika zasebne tožbe
    Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da če zasebni tožilec ne prebere zasebne tožbe, velja zakonska domneva, da je zasebno tožbo umaknil, je zmotno. Tako je pritrditi pritožniku, da velja zakonska domneva, da je zasebni tožilec umaknil tožbo (1. odstavek 58. člena ZKP) le, če na glavno obravnavo ne pride zasebni tožilec, čeprav je bil v redu povabljen in tudi ne njegov pooblaščenec, kar pa ima za posledico ustavitev kazenskega postopka.

     
  • 25.
    VSL sodba I Kp 1014/2007
    17.12.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL0023118
    KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1.
    neupravičen promet z mamili - prodaja - namen prodaje mamil - naklep
    V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je obtoženi skušal konoplje le znebiti in ne prodati, zaradi česar mu ni moč očitati naklepne prodaje mamil oziroma ni moč govoriti o direktnem naklepu prodaje mamil, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je obtoženčev motiv za obstoj predmetnega kaznivega dejanja irelevanten, sicer pa se predmetno kaznivo dejanje lahko stori tako z direktnim, kakor tudi z eventualnim naklepom. Tako je tudi irelevantno, ali je obtoženec za konopljo zahteval denar ali ne, dejstvo je, da je denar za mamilo prejel, s čemer je nedvomno izkazal namen prodaje mamil, torej je obtoženčev naklep podan. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še pripominja, da je pri očitanem kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ predvidena tudi splošna oblika neupravičenega dajanja mamil v promet (ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila), kar storilec lahko stori s podaritvijo, menjavo mamil in podobnim.

     
  • 26.
    VSL sklep I Kp 786/2007
    17.12.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL0023117
    KZ člen 7, 218, 218/1, 218/2, 7, 218, 218/1, 218/2.
    protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravna premoženjska korist - izključitev protipravnosti - kaznivo dejanje izsiljevanja
    Protipravnost je objektivni element oziroma sestavina vsakega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je določena kot poseben zakonski znak.

    Pri obravnavanem kaznivem dejanju izsiljevanja je protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja določena glede premoženjske koristi, ki naj bi si jo storilec pridobil s tem kaznivim dejanjem, in je podana, kadar gre za protipravno premoženjsko korist ter glede podatkov, ki naj bi jih storilec razkril o drugemu ali o njegovih bližnjih, in je podana, če gre za podatke, ki bi lahko škodovali njihovi časti ali dobremu imenu.

    Res je sicer, da se dogaja, da je posamična kazenskopravna norma v določenih življenjskih okoliščinah v nasprotju s kakšno drugo, višjo normo, kot sestavino pravnega reda. Kadar prideta v nasprotje dve pravni normi, ki sta izraz dveh različnih interesov, se mora umakniti tista, ki ima v danih okoliščinah manjši pomen. To pomeni, da ravnanje, zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, ob določenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti. Presoja o takšnih vprašanjih pa ni prepuščena sodišču, kot si je zmotno razlagalo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, temveč zakonodajalcu, ki je vnaprej predvidel in določil kriterije, ob katerih je izključena protipravnost kakega ravnanja.

     
  • 27.
    VSL sklep I Kp 1484/2007
    17.12.2007
    kazensko procesno pravo
    VSL0023109
    ZKP člen 95, 95/4, 95, 95/4.
    stroški kazenskega postopka - oprostitev stroškov kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - pravna dobrota oprostitve stroškov kazenskega postopka
    V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo pritožnikovo šibko premoženjsko stanje, pa pritožbeno sodišče pripominja, da ZKP za oškodovanca kot tožilca ne predvideva možnosti oprostitve ali obročnega odplačila stroškov kazenskega postopka. Pravna dobrota oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov kazenskega postopka, ki je opredeljena v 4. odstavku 95. člena ZKP, namreč velja le za obdolžence.

     
  • 28.
    VDS sodba Pdp 1045/2006
    15.12.2007
    delovno pravo
    VDS0004193
    UZITUL člen 14, 14. ZDR člen 105, 105.
    ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodno varstvo - razumni rok - vojak - prestopna izjava
    Kljub temu, da je tožnik tožbo z zahtevkom za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od leta 1991 dalje vložil šele leta 1997, ni prekoračil razumnega roka, ki ga je sodna praksa oblikovala z oziroma na določbo 105. člena ZDR/90, saj za uveljavitev svojih pravic ni mogel pravočasno poskrbeti, ker mu je to oviralo njegovo zdravstveno stanje.

    Ker je tožnik želel nadaljevati z delom v Teritorialni obrambi, kar izhaja iz njegove prošnje za sprejem v delovno razmerje, pa zaradi izjemnosti situacije do dejanskega dela po prestopu iz Jugoslovanske ljudske armade ni prišlo, je potrebno tožnikovemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ugoditi (kljub temu, da ni podpisal formalne pristopne izjave).

     
  • 29.
    VDSS sodba Psp 627/2007
    14.12.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0005830
    ZPIZ-1 člen 177.
    izbirna pravica – pravica do pokojnine – tuj pokojninski sistem
    Tožnik, ki je z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe že pridobil pravico do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja Bosne in Hercegovine, za to isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine v Sloveniji, ne glede na to, ali se mu invalidska pokojnina v Bosni in Hercegovini izplačuje ali ne.
  • 30.
    VSC sklep Cp 1350/2007
    13.12.2007
    zavarovanje terjatev
    VSC0001909
    ZIZ člen 273, 273.
    zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - predlagana ravnanja - skladnost z upravnimi predpisi
    Začasna odredba ne more nalagati dejanj, oz. dajati pooblastila za določena ravnanja, ki niso v skladu s pravnim redom, oz. za katerega pravni red postavlja posebne pogoje, izpolnjevanje katerih se preverja v posebnem upravnem postopku.

     
  • 31.
    VSK sodba I Cpg 46/2007
    13.12.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004328
    ZOR člen 25, 25/2, 361, 371, 374, 387. ODZ paragraf 1175.
    družbena pogodba - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti dokončni obračun projekta izdelan že leta 1997. ZOR v 361. čl. določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. Glede na to, četudi tožena stranka ni napravila dokončnega obračuna v roku iz XIII. tč. pogodbe, bi njegovo izdelavo od nje lahko zahtevala tožeča stranka oz. bi lahko uveljavila svoje zahtevke do tožene stranke, za katere je menila, da je do njih upravičena.
  • 32.
    VDSS sodba Pdp 773/2006
    13.12.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005711
    ZDR člen 110, 110/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
    Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
  • 33.
    VSC sklep I Ip 633/2007
    13.12.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001899
    ZIZ člen 61, 61/3, 61, 61/3.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
    Da bi sodišče dolžnikov prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko upoštevalo po izteku roka, mora dolžnik v njem navajati dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, dejstva pa so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi in ne pred izdajo le-tega.

     
  • 34.
    VSC sodba Cp 81/2007
    13.12.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0001885
    ZUKZ člen 52, 81, 52, 81, 52, 81. ZPP člen 7, 212, 284, 7, 212, 284.
    odškodninska odgovornost - ugovor jurisdikcije - pravni naslednik
    Do škodnega dogodka je prišlo v Sloveniji 22.7.1988, prav v času Jugoslavije, enotne države vseh republik, zato ne gre za razmerje z mednarodnim elementom.

    Tožena stranka je le pavšalno zatrjevala, da so po razpadu Jugoslavije postale filiale zavarovalnih družb samostojni pravni subjekt. Pravo dokaznega postopka zahtevajo tudi od tožene stranke, da kadar zanikajo neko dejstvo, ki ga zatrjuje in z dokazi dokazuje tožeča stranka, a za svoja oporekanja predloži dokaz.

     
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 791/2006
    13.12.2007
    stvarno pravo - lastninjenje - obligacijsko pravo
    VSL006643
    ZUN člen 21, 27, 37, 37/1, 21, 27, 37, 37/1, 21, 27, 37, 37/1. ZSZ člen 1, 1/1, 2, 2/2, 1, 1/1, 2, 2/2. ZOR člen 2, 5, 45, 128, 132, 132/1, 454, 460, 2, 5, 45, 128, 132, 132/1, 454, 460. ZLPP člen 5, 5. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4, 22, 14, 14/1, 14/4, 22. ZJS člen 57, 57/5, 57, 57/5.
    lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč - prodaja tuje stvari - učinki razdrte pogodbe
    ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.

     
  • 36.
    VDS sklep Pdp 42/2007
    13.12.2007
    delovno pravo
    VDS0004449
    ZPP člen 338, 338/2, 394, 394/1, 394/1-10.
    obnova postopka - zamudna sodba - obnovitveni razlog - nova dejstva
    Obnove postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni mogoče predlagati iz razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati s pritožbo, torej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na dejanskem stanju, kot je navedeno v tožbi, saj izhaja iz predpostavke, da tožena stranka s tem, ko ne poda pravočasnega odgovora na tožbo, z dejstvi, ki jih je navedel tožnik, soglaša. To pomeni, da dejanskega stanja, ki predstavlja podlago zamudne sodbe, ni mogoče ponovno ugotavljati tako, da se upoštevajo morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, torej iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP.

     
  • 37.
    VDSS sodba Pdp 274/2007
    13.12.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005844
    ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5.
    odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – varno opravljanje dela
    Zaradi izvajanja dela v nasprotju z navodili za varno upravljanje strojev je tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna. Krivda izvira iz kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu: ne le, da tožena stranka ni zagotovila ustreznega nadzora nad spoštovanjem varnostnih ukrepov, ampak je delavcem celo nalagala, naj delajo v nasprotju s temi ukrepi.

    Četudi se tožnik pred zagonom robota za avtomatsko pakiranje embalaže ni umaknil izven območja, ki je bilo obdano z varnostno ograjo, ni prispeval k nastanku škode. Zgolj zaradi tega mu ni mogoče očitati sokrivde (niti naklepa niti malomarnosti). Takšnega zaključka ne moreta spremeniti dejstvi, da je imel tožnik opravljen izpit iz varstva pri delu in da si navodil za varno delo z robotom za avtomatsko pakiranje embalaže, ki so bila obešena na vidnem mestu, ni prebral.
  • 38.
    VSC sklep I Ip 1122/2007
    13.12.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001907
    ZIZ člen 178, 179, 178, 179. ZPP člen 270, 270/3, 343, 343/3, 270, 270/3, 343, 343/3.
    pritožba zoper sklep - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe
    Sklep s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenitev sodnega cenilca je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča ni pritožbe.

     
  • 39.
    VDSS sodba Psp 826/2007
    13.12.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0005759
    ZPIZ-1 člen 276, 276/2.
    odškodnina – zakonske zamudne obresti – priznanje pravice za nazaj – pravica do predčasne pokojnine
    Tožnik je v sodnem postopku tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine umaknil, tako da je zavod ni bil dolžan izplačati za nazaj in ni mogoče govoriti o prikrajšanju in o škodi, ki bi tožnika upravičevala do odškodnine v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti.
  • 40.
    VSL sodba I Cpg 70/2006
    13.12.2007
    NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0007548
    ZVK člen 13, 13/2. Sporazum o TRIPS člen 39. ZZMP-A člen 5. ZZMP člen 3, 15, 15/1, 116a.
    nelojalna konkurenca – nastopanje na trgu – dejanja, storjena v upravnem postopku - postopek pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom – registracija zdravila
    Pod izrazom „nastopanje na trgu“ je treba razumeti predvsem takšno aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja. Ravnanja, ki se očitajo toženi stranki, pa so bila storjena v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom, torej v upravnem postopku, pred državnim organom (uradom), ki je z izdajo dovoljenja za promet z zdravilom šele omogočil vstop zdravila na trg, in bi po vsebini lahko pomenila kršitev določb upravnega postopka, navezujočih se na obstoj materialnopravnih pogojev za pridobitev dovoljenja za promet. Zato jih po svoji naravi ni moč podvesti pod pojem nelojalne konkurence v smislu 2. odstavka 13. člena ZVK.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>