Gre za pogodbo, pri kateri je dogodek, od katerega je odvisna zaveza strank, negotov. Od tega, katera trditev se bo izkazala za resnično, je odvisno, katera od strank bo zavezana k izpolnitvi. To pa je značilnost stave. Ker paragraf 1271 ODZ določa, da je stava neiztožljiva, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka pravilna.
odškodninska odgovornost države – element civilnega delikta – protipravnost ravnanja državnega organa – nepravilna odločba državnega organa
Dejstvo, da je bila z odločbo Višjega sodišča v Kopru spremenjena odločba Carinskega urada še ne dokazuje nepravilnega in protipravnega ravnanja carinskega organa. Pri ravnanju državnega organa oz. njegovih delavcev
za protipravnost ne zadošča okoliščina, da je carinski organ izdal odločbo, ki je bila kasneje v postopku z rednimi
ali izrednimi pravnimi sredstvi odpravljena ali spremenjena.
KZ člen 302, 302/1, 302/3, 302/4, 302, 302/1, 302/3, 302/4.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Policista nista ravnala nezakonito, ko sta obtoženca prijela izven kraja, ki ga je po policijski odredbi šteti za kraj prepovedi približevanja, in nista kršila določb člena 39a ZPol. Oškodovanka je klicala UKC v času, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje nasilništva, in je tedaj tudi povedala, da mu je odrejen ukrep iz 39a člena ZPol. Policista, poslana v intervencijo, sta obtoženca prijela izven kraja določenega v ukrepu, vendar v bližini. Policista sta za svoje ukrepanje imela pooblastilo tudi v členu 157 ZKP, saj sta v razgovoru z oškodovanko, ki sta ga opravila po njenem klicu, ugotovila, da je obtoženec bil nasilen do nje in otroka. Policista torej nista le preverjala izvrševanje ukrepa, kot to določa 39a člen ZPol, temveč sta bila poslana v intervencijo.
Po presoji izpodbijanega oprostilnega dela sodbe v okviru pritožbenih navedb okrožne državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje s tem ko je navedlo, da uradno dejanje policistov ni bilo zakonito, ker obtoženca nista zalotila na območju prepovedi približevanja, zmotno. Pritožnica utemeljeno opozarja, da ni moč uporabiti pojmovanje, da je v konkretnem primeru šlo le za izvajanje nadzora nad kršiteljem, zaradi česar se na podlagi 39. člena ZPol, tak nadzor izvaja samo na krajih, ki so določeni kot kraji prepovedi približevanja. Policista nista opravljala nadzora zgolj zaradi tega, da bi preizkusila, ali obtoženec morda ne krši prepovedi približanja, temveč sta bila poslana na intervencijo, in sicer po predhodnem zaprosilu P. M.. Le-ta je dne 15.8.2006 ob 18.16 uri po telefonu na operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj sporočila, da se je domov vrnil njen partner P. M., ki ima prepoved približevanja in je prosila za intervencijo. Klicala pa je tedaj, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva. Res je, da sta policista opravila prijetje obtoženega izven kraja, ki ga je po sodni oziroma policijski odredbi šteti za kraj približevanja, vendar sta bila policista poklicana na intervencijo, kar vsebuje tudi dejanski opis kaznivega dejanja. Policista sta v konkretnem primeru imela podlago za ukrepanje tudi v določbah člena 157 ZKP, ker sta v razgovoru z oškodovanko ugotovila, da je bil obtoženec do nje nasilen, in ravnanje policistov v smeri, da obtoženca izsledita, ni bilo nezakonito. Ima pa prvostopenjsko sodišče prav, ko je v razlogih navedlo, da je 15.8.2006 že veljal novi Zakon o varstvu javnega reda in miru, zaradi česar je kršitev določb tega zakona v opisu napačna.
Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da če zasebni tožilec ne prebere zasebne tožbe, velja zakonska domneva, da je zasebno tožbo umaknil, je zmotno. Tako je pritrditi pritožniku, da velja zakonska domneva, da je zasebni tožilec umaknil tožbo (1. odstavek 58. člena ZKP) le, če na glavno obravnavo ne pride zasebni tožilec, čeprav je bil v redu povabljen in tudi ne njegov pooblaščenec, kar pa ima za posledico ustavitev kazenskega postopka.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo pritožnikovo šibko premoženjsko stanje, pa pritožbeno sodišče pripominja, da ZKP za oškodovanca kot tožilca ne predvideva možnosti oprostitve ali obročnega odplačila stroškov kazenskega postopka. Pravna dobrota oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov kazenskega postopka, ki je opredeljena v 4. odstavku 95. člena ZKP, namreč velja le za obdolžence.
KZ člen 7, 218, 218/1, 218/2, 7, 218, 218/1, 218/2.
protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravna premoženjska korist - izključitev protipravnosti - kaznivo dejanje izsiljevanja
Protipravnost je objektivni element oziroma sestavina vsakega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je določena kot poseben zakonski znak.
Pri obravnavanem kaznivem dejanju izsiljevanja je protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja določena glede premoženjske koristi, ki naj bi si jo storilec pridobil s tem kaznivim dejanjem, in je podana, kadar gre za protipravno premoženjsko korist ter glede podatkov, ki naj bi jih storilec razkril o drugemu ali o njegovih bližnjih, in je podana, če gre za podatke, ki bi lahko škodovali njihovi časti ali dobremu imenu.
Res je sicer, da se dogaja, da je posamična kazenskopravna norma v določenih življenjskih okoliščinah v nasprotju s kakšno drugo, višjo normo, kot sestavino pravnega reda. Kadar prideta v nasprotje dve pravni normi, ki sta izraz dveh različnih interesov, se mora umakniti tista, ki ima v danih okoliščinah manjši pomen. To pomeni, da ravnanje, zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, ob določenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti. Presoja o takšnih vprašanjih pa ni prepuščena sodišču, kot si je zmotno razlagalo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, temveč zakonodajalcu, ki je vnaprej predvidel in določil kriterije, ob katerih je izključena protipravnost kakega ravnanja.
neupravičen promet z mamili - prodaja - namen prodaje mamil - naklep
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je obtoženi skušal konoplje le znebiti in ne prodati, zaradi česar mu ni moč očitati naklepne prodaje mamil oziroma ni moč govoriti o direktnem naklepu prodaje mamil, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je obtoženčev motiv za obstoj predmetnega kaznivega dejanja irelevanten, sicer pa se predmetno kaznivo dejanje lahko stori tako z direktnim, kakor tudi z eventualnim naklepom. Tako je tudi irelevantno, ali je obtoženec za konopljo zahteval denar ali ne, dejstvo je, da je denar za mamilo prejel, s čemer je nedvomno izkazal namen prodaje mamil, torej je obtoženčev naklep podan. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še pripominja, da je pri očitanem kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ predvidena tudi splošna oblika neupravičenega dajanja mamil v promet (ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila), kar storilec lahko stori s podaritvijo, menjavo mamil in podobnim.
Kljub temu, da je tožnik tožbo z zahtevkom za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od leta 1991 dalje vložil šele leta 1997, ni prekoračil razumnega roka, ki ga je sodna praksa oblikovala z oziroma na določbo 105. člena ZDR/90, saj za uveljavitev svojih pravic ni mogel pravočasno poskrbeti, ker mu je to oviralo njegovo zdravstveno stanje.
Ker je tožnik želel nadaljevati z delom v Teritorialni obrambi, kar izhaja iz njegove prošnje za sprejem v delovno razmerje, pa zaradi izjemnosti situacije do dejanskega dela po prestopu iz Jugoslovanske ljudske armade ni prišlo, je potrebno tožnikovemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ugoditi (kljub temu, da ni podpisal formalne pristopne izjave).
izbirna pravica – pravica do pokojnine – tuj pokojninski sistem
Tožnik, ki je z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe že pridobil pravico do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja Bosne in Hercegovine, za to isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine v Sloveniji, ne glede na to, ali se mu invalidska pokojnina v Bosni in Hercegovini izplačuje ali ne.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. ZJU člen 128, 128/4, 128/5. Uredba o disciplinskem postopku v organu državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti člen 5, 5/2.
disciplinski postopek – zastaranje uvedbe disciplinskega postopka – zastaranje vodenja disciplinskega postopka – zastaralni rok
Pri presoji zastaranja uvedbe in vodenja disciplinskega postopka ni mogoče upoštevati določb Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti, ki v 2. odst. 5. člena zakonsko določene zastaralne roke nedopustno podaljšuje.
ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.
ustavitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – izvensodno dogovarjanje o načinu poplačila terjatve – učinek na tek sodnega postopka
Izvensodno dogovarjanje med upnikom in dolžnikom o načinu poplačila terjatve je sicer dopustno, vendar pa taki dogovori praviloma nimajo prav nobenih učinkov na tek sodnega postopka.
odškodnina – zakonske zamudne obresti – priznanje pravice za nazaj – pravica do predčasne pokojnine
Tožnik je v sodnem postopku tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine umaknil, tako da je zavod ni bil dolžan izplačati za nazaj in ni mogoče govoriti o prikrajšanju in o škodi, ki bi tožnika upravičevala do odškodnine v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti.
obnova postopka - zamudna sodba - obnovitveni razlog - nova dejstva
Obnove postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni mogoče predlagati iz razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati s pritožbo, torej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na dejanskem stanju, kot je navedeno v tožbi, saj izhaja iz predpostavke, da tožena stranka s tem, ko ne poda pravočasnega odgovora na tožbo, z dejstvi, ki jih je navedel tožnik, soglaša. To pomeni, da dejanskega stanja, ki predstavlja podlago zamudne sodbe, ni mogoče ponovno ugotavljati tako, da se upoštevajo morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, torej iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP.
stari ZDR – konkurenčna prepoved – razrešitev – direktor – vršilec dolžnosti
Tožnica je bila kot vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke razrešena iz utemeljenega razloga. Kršitev konkurenčne prepovedi (izvajanje jezikovnega izobraževanja, s čimer se je ukvarjala tožena stranka, za drug subjekt na trgu) predstavlja tak utemeljen razlog za razrešitev s funkcije direktorja zavoda, enako velja tudi za razrešitev s funkcije vršilca dolžnosti direktorja, ker ima slednji enake pravice in dolžnosti kot direktor, nima le mandata.
prevzemi - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - sodni preizkus
Bistvena razlika pri izključitvi manjšinskih delničarjev v povezavi z uspešnim prevzemom v poprevzemnem obdobju je prav v določitvi višine in oblike denarne odpravnine. Namesto primerne denarne odpravnine po ZGD-1 mora namreč prevzemnik kot denarno odpravnino ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. To hkrati pomeni, da je sodni preizkus denarne odpravnine v položaju iz 2. odst. 68. čl. ZPre-1 izključen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZOR člen 25, 25/2, 361, 371, 374, 387. ODZ paragraf 1175.
družbena pogodba - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti dokončni obračun projekta izdelan že leta 1997. ZOR v 361. čl. določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. Glede na to, četudi tožena stranka ni napravila dokončnega obračuna v roku iz XIII. tč. pogodbe, bi njegovo izdelavo od nje lahko zahtevala tožeča stranka oz. bi lahko uveljavila svoje zahtevke do tožene stranke, za katere je menila, da je do njih upravičena.
Sklep s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenitev sodnega cenilca je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča ni pritožbe.
Če bi tožena stranka kot dolžnica iz predmetne pogodbe res imela terjatev do tožeče stranke kot svojega upnika iz naslova že plačanega zneska tožnikovemu sodelavcu (prof. M.), bi bil pogodbeni znesek višji za 15.000 USD. Sicer te terjatve ne bi mogla uveljavljati v pobot skladno 336. členu ZOR. Poravnala jo je namreč tretji osebi (družbi M. - G.).
Tožeča stranka bi morala tudi v primeru, če bi ji bila tožena stranka na podlagi 629. člena ZOR dolžna plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšati plačilo za stroške potovanja v Rusijo za dve osebi: najmanj za štirikrat letalske karte, najmanj 20 dnevnic in 20 stroškov prenočevanja (ob predpostavki, da bi bila dva strokovna delavca prisotna 10 dni pri predaji zaključnih del in šolanju, ki je potekalo istočasno).