ZPSPP člen 24, 24. ZDen člen 24, 24. OZ člen 59, 59/1, 62, 62/1, 59, 59/1, 62, 62/1.
odpoved najemne pogodbe - rok - pogoj
Pogodbeni stranki sta z najemno pogodbo z dne 16.6.2000 (priloga A1) trajanje pogodbe uredili v 3. členu s klavzulo, ki se glasi: "Pogodba je sklenjena za določen čas do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji." Takšna ureditev pa vsebinsko pomeni, da sta pogodbeni stranki opredelili, da je trajanje najemnega razmerja odvisno od bodočega negotovega pravnega dejstva, ki po svoji vsebini predstavlja razvezni pogoj in ne določitve časovnega trenutka, ki bo zanesljivo nastopil.
Gre za pogodbo, pri kateri je dogodek, od katerega je odvisna zaveza strank, negotov. Od tega, katera trditev se bo izkazala za resnično, je odvisno, katera od strank bo zavezana k izpolnitvi. To pa je značilnost stave. Ker paragraf 1271 ODZ določa, da je stava neiztožljiva, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka pravilna.
KZ člen 302, 302/1, 302/3, 302/4, 302, 302/1, 302/3, 302/4.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Policista nista ravnala nezakonito, ko sta obtoženca prijela izven kraja, ki ga je po policijski odredbi šteti za kraj prepovedi približevanja, in nista kršila določb člena 39a ZPol. Oškodovanka je klicala UKC v času, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje nasilništva, in je tedaj tudi povedala, da mu je odrejen ukrep iz 39a člena ZPol. Policista, poslana v intervencijo, sta obtoženca prijela izven kraja določenega v ukrepu, vendar v bližini. Policista sta za svoje ukrepanje imela pooblastilo tudi v členu 157 ZKP, saj sta v razgovoru z oškodovanko, ki sta ga opravila po njenem klicu, ugotovila, da je obtoženec bil nasilen do nje in otroka. Policista torej nista le preverjala izvrševanje ukrepa, kot to določa 39a člen ZPol, temveč sta bila poslana v intervencijo.
Po presoji izpodbijanega oprostilnega dela sodbe v okviru pritožbenih navedb okrožne državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje s tem ko je navedlo, da uradno dejanje policistov ni bilo zakonito, ker obtoženca nista zalotila na območju prepovedi približevanja, zmotno. Pritožnica utemeljeno opozarja, da ni moč uporabiti pojmovanje, da je v konkretnem primeru šlo le za izvajanje nadzora nad kršiteljem, zaradi česar se na podlagi 39. člena ZPol, tak nadzor izvaja samo na krajih, ki so določeni kot kraji prepovedi približevanja. Policista nista opravljala nadzora zgolj zaradi tega, da bi preizkusila, ali obtoženec morda ne krši prepovedi približanja, temveč sta bila poslana na intervencijo, in sicer po predhodnem zaprosilu P. M.. Le-ta je dne 15.8.2006 ob 18.16 uri po telefonu na operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj sporočila, da se je domov vrnil njen partner P. M., ki ima prepoved približevanja in je prosila za intervencijo. Klicala pa je tedaj, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva. Res je, da sta policista opravila prijetje obtoženega izven kraja, ki ga je po sodni oziroma policijski odredbi šteti za kraj približevanja, vendar sta bila policista poklicana na intervencijo, kar vsebuje tudi dejanski opis kaznivega dejanja. Policista sta v konkretnem primeru imela podlago za ukrepanje tudi v določbah člena 157 ZKP, ker sta v razgovoru z oškodovanko ugotovila, da je bil obtoženec do nje nasilen, in ravnanje policistov v smeri, da obtoženca izsledita, ni bilo nezakonito. Ima pa prvostopenjsko sodišče prav, ko je v razlogih navedlo, da je 15.8.2006 že veljal novi Zakon o varstvu javnega reda in miru, zaradi česar je kršitev določb tega zakona v opisu napačna.
odškodninska odgovornost države – element civilnega delikta – protipravnost ravnanja državnega organa – nepravilna odločba državnega organa
Dejstvo, da je bila z odločbo Višjega sodišča v Kopru spremenjena odločba Carinskega urada še ne dokazuje nepravilnega in protipravnega ravnanja carinskega organa. Pri ravnanju državnega organa oz. njegovih delavcev za protipravnost ne zadošča okoliščina, da je carinski organ izdal odločbo, ki je bila kasneje v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi odpravljena ali spremenjena.
Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da če zasebni tožilec ne prebere zasebne tožbe, velja zakonska domneva, da je zasebno tožbo umaknil, je zmotno. Tako je pritrditi pritožniku, da velja zakonska domneva, da je zasebni tožilec umaknil tožbo (1. odstavek 58. člena ZKP) le, če na glavno obravnavo ne pride zasebni tožilec, čeprav je bil v redu povabljen in tudi ne njegov pooblaščenec, kar pa ima za posledico ustavitev kazenskega postopka.
neupravičen promet z mamili - prodaja - namen prodaje mamil - naklep
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je obtoženi skušal konoplje le znebiti in ne prodati, zaradi česar mu ni moč očitati naklepne prodaje mamil oziroma ni moč govoriti o direktnem naklepu prodaje mamil, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je obtoženčev motiv za obstoj predmetnega kaznivega dejanja irelevanten, sicer pa se predmetno kaznivo dejanje lahko stori tako z direktnim, kakor tudi z eventualnim naklepom. Tako je tudi irelevantno, ali je obtoženec za konopljo zahteval denar ali ne, dejstvo je, da je denar za mamilo prejel, s čemer je nedvomno izkazal namen prodaje mamil, torej je obtoženčev naklep podan. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še pripominja, da je pri očitanem kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ predvidena tudi splošna oblika neupravičenega dajanja mamil v promet (ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila), kar storilec lahko stori s podaritvijo, menjavo mamil in podobnim.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo pritožnikovo šibko premoženjsko stanje, pa pritožbeno sodišče pripominja, da ZKP za oškodovanca kot tožilca ne predvideva možnosti oprostitve ali obročnega odplačila stroškov kazenskega postopka. Pravna dobrota oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov kazenskega postopka, ki je opredeljena v 4. odstavku 95. člena ZKP, namreč velja le za obdolžence.
KZ člen 7, 218, 218/1, 218/2, 7, 218, 218/1, 218/2.
protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravna premoženjska korist - izključitev protipravnosti - kaznivo dejanje izsiljevanja
Protipravnost je objektivni element oziroma sestavina vsakega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je določena kot poseben zakonski znak.
Pri obravnavanem kaznivem dejanju izsiljevanja je protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja določena glede premoženjske koristi, ki naj bi si jo storilec pridobil s tem kaznivim dejanjem, in je podana, kadar gre za protipravno premoženjsko korist ter glede podatkov, ki naj bi jih storilec razkril o drugemu ali o njegovih bližnjih, in je podana, če gre za podatke, ki bi lahko škodovali njihovi časti ali dobremu imenu.
Res je sicer, da se dogaja, da je posamična kazenskopravna norma v določenih življenjskih okoliščinah v nasprotju s kakšno drugo, višjo normo, kot sestavino pravnega reda. Kadar prideta v nasprotje dve pravni normi, ki sta izraz dveh različnih interesov, se mora umakniti tista, ki ima v danih okoliščinah manjši pomen. To pomeni, da ravnanje, zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, ob določenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti. Presoja o takšnih vprašanjih pa ni prepuščena sodišču, kot si je zmotno razlagalo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, temveč zakonodajalcu, ki je vnaprej predvidel in določil kriterije, ob katerih je izključena protipravnost kakega ravnanja.
Kljub temu, da je tožnik tožbo z zahtevkom za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od leta 1991 dalje vložil šele leta 1997, ni prekoračil razumnega roka, ki ga je sodna praksa oblikovala z oziroma na določbo 105. člena ZDR/90, saj za uveljavitev svojih pravic ni mogel pravočasno poskrbeti, ker mu je to oviralo njegovo zdravstveno stanje.
Ker je tožnik želel nadaljevati z delom v Teritorialni obrambi, kar izhaja iz njegove prošnje za sprejem v delovno razmerje, pa zaradi izjemnosti situacije do dejanskega dela po prestopu iz Jugoslovanske ljudske armade ni prišlo, je potrebno tožnikovemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ugoditi (kljub temu, da ni podpisal formalne pristopne izjave).
Kljub temu, da je tožnik tožbo z zahtevkom za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od leta 1991 dalje vložil šele leta 1997, ni prekoračil razumnega roka, ki ga je sodna praksa oblikovala z oziroma na določbo 105. člena ZDR/90, saj za uveljavitev svojih pravic ni mogel pravočasno poskrbeti, ker mu je to oviralo njegovo zdravstveno stanje.
Ker je tožnik želel nadaljevati z delom v Teritorialni obrambi, kar izhaja iz njegove prošnje za sprejem v delovno razmerje, pa zaradi izjemnosti situacije do dejanskega dela po prestopu iz Jugoslovanske ljudske armade ni prišlo, je potrebno tožnikovemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ugoditi (kljub temu, da ni podpisal formalne pristopne izjave).
izbirna pravica – pravica do pokojnine – tuj pokojninski sistem
Tožnik, ki je z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe že pridobil pravico do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja Bosne in Hercegovine, za to isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine v Sloveniji, ne glede na to, ali se mu invalidska pokojnina v Bosni in Hercegovini izplačuje ali ne.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – varno opravljanje dela
Zaradi izvajanja dela v nasprotju z navodili za varno upravljanje strojev je tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna. Krivda izvira iz kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu: ne le, da tožena stranka ni zagotovila ustreznega nadzora nad spoštovanjem varnostnih ukrepov, ampak je delavcem celo nalagala, naj delajo v nasprotju s temi ukrepi. Četudi se tožnik pred zagonom robota za avtomatsko pakiranje embalaže ni umaknil izven območja, ki je bilo obdano z varnostno ograjo, ni prispeval k nastanku škode. Zgolj zaradi tega mu ni mogoče očitati sokrivde (niti naklepa niti malomarnosti). Takšnega zaključka ne moreta spremeniti dejstvi, da je imel tožnik opravljen izpit iz varstva pri delu in da si navodil za varno delo z robotom za avtomatsko pakiranje embalaže, ki so bila obešena na vidnem mestu, ni prebral.
vezanost sodišča na izvršilni naslov – izvršilni stroški
Ker je ugotoviti, da so bili upniku v izvršilnem naslovu prisojeni tudi izvršilni stroški, ki so predmet te pritožbe, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da temu ni tako.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007548
ZVK člen 13, 13/2. Sporazum o TRIPS člen 39. ZZMP-A člen 5. ZZMP člen 3, 15, 15/1, 116a.
nelojalna konkurenca – nastopanje na trgu – dejanja, storjena v upravnem postopku - postopek pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom – registracija zdravila
Pod izrazom „nastopanje na trgu“ je treba razumeti predvsem takšno aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja. Ravnanja, ki se očitajo toženi stranki, pa so bila storjena v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom, torej v upravnem postopku, pred državnim organom (uradom), ki je z izdajo dovoljenja za promet z zdravilom šele omogočil vstop zdravila na trg, in bi po vsebini lahko pomenila kršitev določb upravnega postopka, navezujočih se na obstoj materialnopravnih pogojev za pridobitev dovoljenja za promet. Zato jih po svoji naravi ni moč podvesti pod pojem nelojalne konkurence v smislu 2. odstavka 13. člena ZVK.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec, ki ni odvetnik
Po določbah 1. odst. 499. člena ZPP (99) se v postopku ne uporabljajo določbe 3. in 4. odst. 86. člena ter 87-91 člena ZPP, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega (ZPP/99) zakona.
Predhodno (negativno) odločanje o predlogu za imenovanje posebnega revizorja na skupščini delniške družbe je procesna predpostavka, gledano z vidika sodnega postopka. Po m nenju pritožbenega sodišča je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mora biti podana identiteta (enakost) predloga za imenovanje posebnega revizorja (predvsem glede konkretne navedbe točno določenih poslov, glede katerih so zatrjevane nepravilnosti pri vodenju, ki so družbi povzročile škodo) na obeh omenjenih mestih; torej tako na skupščini delničarjev kot pred sodiščem. Če temu ne bi bilo tako, bi bila delničarjem na skupščini delniške družbe odvzeta pravica, da primarno odločajo o tem vprašanju.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela
Pogodba o zaposlitvi, v kateri navedeni razlog za sklenitev ni konkretiziran, ni nezakonita, saj je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da je šlo za povečan obseg dela (potreba po dodatni delovni moči zaradi registracije zdravil brez recepta in priprav na primopredajo ob prodaji dela podjetja).
ZPP člen 105a, 105a/2, 141, 142, 105a, 105a/2, 141, 142. ZPSto-1 člen 23, 23/1, 23, 23/1. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/1, 20, 20/1.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - obvestilo v poštnem predalu
Kot je v konkretnem primeru razvidno iz obvestila vročevalca, to naslovniku ni bilo puščeno v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu njegovega prebivališča, temveč v poštnem predalu (pri izvajalcu poštne storitve).
Navedeno postopanje vročevalca ni v skladu z določbo 142. čl. ZPP o osebnem vročanju pisanj naslovniku in posledično tudi ne z določbo 141. čl. ZPP.
ZD člen 121, 121. ZPPSL člen 160a, 160a/3, 160a, 160a/3.
likvidacija nad naknadno najdenim premoženjem
Če ima odločitev o razdelitvi preostanka premoženja v likvidacijskem postopku oblikovalni učinek za pridobitev upravičenj na tem premoženju, ni razumnega razloga, da bi drugačen režim lahko veljal za premoženje, za katerega se je šele po zaključku likvidacijskega postopka ugotovilo, da je bilo del premoženja likvidiranega subjekta.