OZ člen 131. ZPP člen 8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - krivdna odgovornost delodajalca - poškodba pri igranju nogometa - potrebna skrbnost - policist kot oškodovanec
Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je pravnomočna odločitev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke (delodajalca tožeče stranke) materialnopravno pravilna.
ZKP člen 119, 119/1, 126, 126/1, 420, 420/1.. ZPP člen 144.
druga odločba - pomembno pravno vparašanje - nadomestno vročanje - odklonitev sprejema
Glede na določbo 144. člena ZPP, ki se v kazenskem postopku uporablja subsidiarno, je bila vročitev sodbe, ki jo je vročevalec pustil v obsojenčevem izpostavljenem predalčniku, pravilno opravljena.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu v rudniku - padec na mokrih in spolzkih tleh - hoja s svetilko - dopuščena revizija
Poleg objektivnih meril (neosvetljen, neraven, moker in spolzek rudniški rov z močvirniki ter dolžnost opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi) so bila pri tožniku podana tudi subjektivna merila nevarne dejavnosti (nošenje naglavne svetilke, pri čemer je moral tožnik z njo hkrati osvetljevati pot, po kateri je hodil, in pregledovati rudniški rov), kar nudi zadostno podlago za odločitev, da je tožnikova hoja po rudniškem rovu glede na okoliščine konkretne zadeve postala nevarna dejavnost.
agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina
Določilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS.
Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Skupno terjatev oziroma skupno prikrajšanje vseh članov agrarne skupnosti kot kolektiva lahko uveljavlja tudi agrarna skupnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00003002
ZZK-1 člen 243. SPZ člen 10.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev etažne lastnine - solastnina - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - dobrovernost - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker razpolagalni pravni posel (izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo) ne temelji na zavezovalnem pravnem poslu (kjer je predmet prodaje določen opisno in ne kot solastninski delež), je pravilna presoja, da je vknjižba lastninske pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga. Pravdne stranke namreč niso izkazale nobenega pravno veljavnega temelja za nastanek solastnine na obstoječi večstanovanjski stavbi, katere del je tudi stanovanje, ki je bilo predmet konkretnih kupoprodajnih pogodb.
ZDen člen 72, 72/2. ZPVAS člen 10. OZ člen 416, 416/2.
dopuščena revizija - nacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - nemožnost uporabe premoženja - odškodnina po ZPVAS - odškodnina po ZDen - skupna lastnina - tožbeni zahtevek - solidarne obveznosti - nedeljive obveznosti
Določilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS.
Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Kot kolektivno terjatev jo je mogoče uveljavljati le v korist celotne skupnosti oziroma v korist vseh članov.
ODZ paragraf 326, 328, 418. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZVEtL člen 30. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - gradnja na tujem svetu - poštenost graditelja - izpodbijanje dobrovernosti - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP)
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00002374
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 250, 250/2.. URS člen 19, 20.
odreditev pripora - kršitev kazenskega zakona - neogibnost pripora - sorazmernost pripora - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Iz zgoraj povzetih navedb izhaja, da zagovornica ne izpodbija obstoja utemeljenega suma, temveč uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Vrhovno sodišče poudarja, da gre pri pravni kvalifikaciji in obstoju zakonskih znakov kaznivega dejanja za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja in na katera bo sodišče (dokončno) odgovorilo šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče dodaja, da iz opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (točka 3 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice), izhaja, da je obdolženec na carinskem območju Evropske unije prevažal, skladiščil, ponujal in dosegal prodajo blaga, ki je bilo na carinsko območje Evropske unije preneseno z izogibanjem ukrepom carinskega nadzorstva, pa gre za blago, ki skupaj dosega večjo premoženjsko vrednost, s čemer so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja tihotapstva po drugem odstavku 250. člena KZ-1.
Iz navedene obrazložitve sicer izhaja zaključek sodišč o sorazmernosti in neogibni potrebnosti pripora, pri čemer pa ta zaključek po presoji Vrhovnega sodišča ni obrazložen oziroma konkretiziran. Sodišči nista napravili obrazloženega sklepa o tem, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve obravnavanega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi (1.) in nista napravili obrazloženega sklepa, ali je varnost ljudi zaradi nevarnosti ponovitve konkretnega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da bi to odtehtalo pravico do osebne svobode obdolženca (2.) Ker dejstva in okoliščine, na podlagi katerih sta sodišči presodili o obstoju sorazmernosti in neogibne potrebnosti pripora, v izpodbijanem pravnomočnem sklepu niso obrazložene, je zaključek sodišč o obstoju navedenih pogojev za odreditev pripora pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti, s čemer je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 10a/1, 10a/2, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev stikov med staršem in otrokom - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje o stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Prekrškovni organ mora udeležencu v prometu, ki je ustavljen na kraju samem in nato njegovo psihofizično stanje preizkušeno z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, dati možnost, da se seznani z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in mu omogočiti, da rezultatu tega preizkusa oporeka. Da bi preizkušeni udeleženec to svojo pravico mogel učinkovito uresničiti, mu mora biti omogočeno, da svoje nasprotovanje rezultatu izrazi ne le neposredno po opravljenem preizkusu, temveč tudi kasneje, ko je seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami preizkusa (s sredstvom oziroma napravo za ugotavljanje alkohola, z rezultatom preizkusa idr.), torej takoj potem, ko se je seznanil z vsebino zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepredložen davčni obračun - obdavčljivi prihodki
Okrajno sodišče je v zvezi z obstojem obdavčljivega dohodka sledilo ugotovitvam davčnega organa in se v sodbi ni opredelilo glede storilkine konkretizirane navedbe o tem, da A. A. v letu 2014 ni ustvaril nobenega obdavčljivega prihodka. To dejstvo je storilka uveljavljala kot eno izmed odločilnih olajševalnih okoliščin, dovolj konkretizirano pa je poudarila tudi, da zaradi nepredložitve davčnega obračuna ni bila storjena nobena škoda in storjeni prekršek ni imel za davčni organ ali proračun nobenih posledic. Prav tako se okrajno sodišče ni opredelilo do storilkinih konkretiziranih navedb o nesorazmernosti izrečene denarne globe, glede na to, da po njenem mnenju okoliščine delajo prekršek posebno lahkega in bi bil utemeljen kvečjemu izrek opomina. Takšne navedbe je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti, saj lahko, če se izkažejo za resnične, vodijo v ustavitev prekrškovnega postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi s 6.a členom ZP-1.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do pravnega sredstva - nepopolni pravni pouk - pouk o pravici do plačila polovične globe
V obravnavani zadevi ZP-1 prekrškovnemu organu dodatno nalaga, da storilca poleg seznanitve s pravico do pravnega sredstva, seznani tudi z njegovo pravico do plačila polovičnega zneska globe. V tem delu ZP-1 torej predpisuje širšo vsebino pravnega pouka. Pravica do polovičnega plačila globe sicer ni pravno sredstvo, je pa zakonsko predpisana in gre zato storilcu ne glede na to, ali jo pravni pouk omenja. Povedano drugače, zgolj zato, ker storilec o tej pravici ni bil obveščen, še ne pomeni, da mu je bila odvzeta.
Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da bi mu le popoln pravni pouk omogočal seznanitev z vsemi pravicami, ki jih ima v postopku. Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebo, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v odločbi pravilen. Ker pravni pouk ni vseboval tudi pravice o polovičnemu plačilu globe, je bil storilec zaveden, da ima pravico zgolj do vložitve zahteve za sodno varstvo. Le popoln pravni pouk pa bi zagotovil, da bi se lahko storilec učinkovito odločal o svojih pravicah in o tem, katere od njih bo izkoristil.
ZP-1 člen 8, 136, 136/1-1, 154, 154/1-2, 156, 156/1-1.. KZ-1 člen 32, 32/1.
kršitev materialnih določb zakona - kršitev kazenskega zakona - obstoj prekrška - skrajna sila - upravičljiva skrajna sila - nevarnost za življenje in zdravje - nujna vožnja
Storilec v času storitve prekrška ni imel vklopljenih zvočnih in svetlobnih signalov, vendar pa to ne vpliva na dejstvo, da je bil storilec v času storitve prekrška na nujni vožnji, ki jo je opravljal na podlagi odredbe oziroma naloga pristojne osebe, to je zdravnice dr. A. Ž. V obravnavanem primeru je tako potrebno presoditi, ali je storilec ravnal v skrajni sili (8. člen ZP-1 v zvezi z 32. členom Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1).
V konkretnem primeru je bila nevarnost kot predpostavka upravičljive skrajne sile podana; zaradi vidne poškodbe glave pacienta, ki je imel popolno izgubo spomina in je bil ob prihodu v zdravniško ordinacijo videti prizadet, neorientiran, neartikuliran, s širokotirno in negotovo hojo ter nakazano ohromelostjo okončin, je obstajala nevarnost, da bi prišlo do zapleta, ki bi lahko ogrožal pacientovo življenje (ugotovitev sodišča prve stopnje), kar pomeni, da je obstajala nevarnost za zdravje, telo in tudi življenje pacienta, ki ga je storilec prevažal. Odvračanje nevarnosti je potekalo istočasno z obstojem nevarnosti, saj je storilec z vožnjo reševalnega vozila do urgentne travmatološke klinike odvračal nevarnost za pacientovo zdravje, telo oziroma življenje. Navedene nevarnosti za telo oziroma življenje pacienta tudi ni bilo mogoče odvrniti drugače, saj je storilec na podlagi z nalogom zdravnice odrejene nujne vožnje (za katero storilec kot reševalec niti ni pristojen presojati, ali je v konkretnem primeru podana) pacienta moral peljati na urgentno travmatološko kliniko v Ljubljani. Prizadejano zlo, gre za kršitev cestnoprometnih predpisov, pa je prav tako manjše od zla, ki je grozilo, saj gre za zaplet, ki bi lahko ogrožal pacientovo življenje. Vrhovno sodišče zaključuje, da je v konkretnem primeru podana upravičljiva skrajna sila, zato prekršek oziroma dejanje, ki ga je storil storilec, ni protipravno. Skladno z navedenim je bilo potrebno postopek o prekršku na podlagi 1. točke 156. člena ZP-1 ustaviti.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3-2, 156, 156-1.. ZDCOPMD-UPB1 člen 40, 40/1.. ZCes-1 člen 37, 37/1.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve
Iz prvega dela citirane druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 izhaja dovolj jasna in za vse prekrške veljavna materialnopravna dolžnost pravne osebe, da svoje zaposlene bodisi seznani s pravnimi pravili ravnanja, ki veljajo v okviru njene dejavnosti, bodisi jim poda navodilo, kako morajo opraviti konkretno nalogo, da do prekrška ne bi prišlo (s tem se pravni osebi nalaga t.i. dolžnost seznanitve). Iz drugega dela iste določbe pa izhaja dolžnost pravne osebe, da v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvede vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška, pri čemer so mišljeni tisti ukrepi, ki jih je v skladu s pravom pravna oseba dolžna izvrševati oziroma tisti ukrepi, ki jih določen predpis nalaga pravni osebi. Kaj je torej tisto, kar bi morala pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva ukreniti, iz tega dela določbe ne izhaja in je treba vsebino dolžnega nadzorstva iskati v določbah drugih predpisov, ki za določeno področje delovanja jasno in dovolj konkretno opredeljujejo ukrepe dolžnega nadzorstva. Ob tem mora biti kršitev dolžnega nadzorstva s storjenim prekrškom tudi v pravno relevantni zvezi, kar pomeni, da mora biti varstveni namen norme, iz katere izhaja določeno dolžnost nadzorstva, prav preprečevanje prekrškov, kot je očitani. To za obdolženo pravno osebo pomeni, da mora izkazati, da je pravočasno izvršila vse take ukrepe, ki iz posameznega področnega predpisa izhajajo. V nasprotnem primeru je odgovorna za očitani prekršek, prekrškovni organ oziroma sodišče pa morata v obrazložitvi odločbe določno obrazložiti, katerega ukrepa, ki bi ga bila v skladu s predpisi dolžna izpolniti, pravna oseba ni izvršila. Če posamezni področni predpis takih ukrepov dolžnega nadzorstva sploh ne predpisuje, je pravna oseba svoje odgovornosti za prekršek prosta že, če izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
Sodišče bi moralo, če je menilo, da pravna oseba ni izkazala izvrševanja vseh oblik dolžnega nadzorstva, navesti, izvrševanja katerega konkretnega ukrepa pravna oseba ni izkazala. Tak ukrep bi moral biti tudi vnaprej in jasno predviden v pravnih predpisih. V obravnavanem primeru predpisa, ki bi pravni osebi poleg dolžnosti seznanitve nalagal še kakšno drugo dolžnostno ravnanje, ni. To pomeni, da je pravna oseba izvršila vse, kar pravo od nje zahteva, da bi prekršek preprečila, zato za obravnavani prekršek iz 1. b) točke izreka odločbe o prekršku ni odgovorna.
ZP-1 člen 8, 136, 136/1-1, 154, 154/1-2, 156, 156/1-1.. KZ-1-UPB2 člen 32, 32/1.
kršitev materialnih določb zakona - kršitev kazenskega zakona - obstoj prekrška - skrajna sila - upravičljiva skrajna sila - nevarnost za življenje in zdravje - nujna vožnja
Vozniki vozil s prednostjo, vozil za in v spremstvu so vozniki vozil posebne vrste oziroma kategorije, za katere je zakonodajalec institut skrajne sile "sui generis" predvidel v določbi četrtega odstavka 101. člena ZPrCP, ki določa, da voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja. Ker storilec na nujni vožnji ni imel vklopljenih svetlobnih in zvočnih signalov, ki so namenjeni opozarjanju drugih udeležencev cestnega prometa na nujno vožnjo, v konkretnem primeru določbe četrtega odstavka 101. člena ZPrCP ni mogoče uporabiti.
Dejstvo, da storilec v času storitve prekrška ni imel vklopljenih zvočnih in svetlobnih signalov, pa ne vpliva na dejstvo, da je bil storilec v času storitve prekrška na nujni vožnji, ki jo je opravljal na podlagi naloga pristojne osebe, to je zdravnice dr. Ž.
V konkretnem primeru je bila nevarnost kot predpostavka upravičljive skrajne sile podana; zaradi poškodbe pacientke, ki je nastala ob padcu dveh metrov v globino, je obstajala nevarnost, da bi prišlo do zapleta, ki bi lahko ogrožal pacientkino življenje, kar pomeni, da je obstajala nevarnost za zdravje, telo in tudi življenje pacientke, ki jo je storilec prevažal. Odvračanje nevarnosti je potekalo istočasno z obstojem nevarnosti, saj je storilec z vožnjo reševalnega vozila do urgentne travmatološke klinike odvračal nevarnost za pacientkino zdravje, telo oziroma v primeru zapleta tudi življenje. Navedene nevarnosti za telo oziroma življenje pacientke tudi ni bilo mogoče odvrniti drugače, saj je storilec na podlagi z nalogom zdravnice odrejene nujne vožnje (za katero storilec kot reševalec niti ni pristojen presojati, ali je v konkretnem primeru podana), pacientko moral peljati na urgentno travmatološko kliniko v Ljubljani. Prizadejano zlo, gre za kršitev cestnoprometnih predpisov, pa je prav tako manjše od zla, ki je grozilo, saj gre za zaplet, ki bi lahko ogrožal pacientkino življenje. Vrhovno sodišče zaključuje, da je v konkretnem primeru podana upravičljiva skrajna sila, zato prekršek oziroma dejanje, ki ga je storil storilec, ni protipravno. Skladno z navedenim je bilo potrebno postopek o prekršku na podlagi 1. točke 156. člena ZP-1 ustaviti.
ZP-1 člen 58, 58/1.. ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 108, 108/1.. URS člen 25.
prekinitev postopka o prekršku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - smiselna uporaba določb ZUP - hitri postopek o prekršku - pravica do pravnega sredstva
Odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo je imelo prednost pred odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bilo treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je do zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo sploh prišlo.
Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Jezikovna razlaga navedene norme ne pušča dvoma: gre za tožbeno oblikovalno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00000378
ZVVJTO člen 2, 7, 7/1, 8, 8/4. ZPP člen 9, 286, 339, 339/2-14. ZNP člen 37. ZDPra člen 14.
nepravdni postopek - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - povrnitev vlaganj - zastopanje državnega pravobranilstva - dopustnost tožbe - dokazovanje - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - procesna skrbnost pravdne stranke - navajanje novih dejstev in dokazov - ustaljena sodna praksa
Pravočasnost predloženih pogodb utemeljuje na revizijski stopnji neizpodbijana ugotovitev v prvostopenjskem sklepu, da predlagateljica na prekluzijo ni bila izrecno opozorjena.
Če je tako, predlagateljica zaradi opustitve takšnega opozorila, ob upoštevanju občutnega posega v njeno pravico do izjave, ki bi ga pomenila prekluzija, ne sme trpeti škodljivih posledic. Pri tem je nepomembno, da zakon v 286. členu ZPP ne določa izrecne obveznosti sodišča, da stranke opozori na posledice zamude.
Namen novele je olajšati položaj upravičencev v dokaznem postopku, zlasti kar zadeva predhodni postopek pri Državnem pravobranilstvu, ne pa spreminjati ali kakorkoli posegati v načelo proste presoje dokazov kot metodo za ugotavljanje spodnje premice odločbe v sodnem postopku. Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in oceno njihove vrednosti. To v konkretnem primeru pomeni, da lahko predlagateljica za dokazovanje obstoja pravnega posla iz 2. člena ZVVJTO predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni.
ZPP člen 379, 379/1, 384, 384/4, 394, 394-10, 395, 395/2.
obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - trditveno breme - dokazno breme - dopuščena revizija
ZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo.
Sodna praksa sicer strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Vendar je neživljenjsko in zunaj razumnih meja pričakovati, da bi tožnika brez indica in ob podatkih, s katerimi sta razpolagala, o obstoju takšnih predpogodb, za katere nista vedela, poizvedovala pri vseh institucijah, organih ali kjerkoli drugje. Dejstvo, da je A. A. st., ki niti ni bil stranka postopa, po pravnomočni zavrnitvi tožbenega zahtevka še poizvedoval in ob pogovoru z nekaterimi osebami prišel do informacije o obstoju upravnega postopka in rezultat tega delil s tožnikoma, še ne pomeni, da bi bila tožnika v okviru procesne skrbnosti to dolžna storiti, saj bi v nasprotnem primeru vsakršno naključno naknadno odkritje dejstev (kogarkoli) pomenilo, da bi bilo to mogoče odkriti že med prvotnim postopkom.