KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22821
KZ člen 265, 265/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa po 1. odstavku 265. člena KZ je med drugim dokončano z vpisom lažnih podatkov v uradno listino. Zato za ugotovitev, da je obsojenka s svojim ravnanjem izpolnila vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, ni potreben nastanek drugih ali posebnih posledic. Prav tako ni odločilno, ali in s katerimi nagibi je bilo pogojeno obsojenkino ravnanje.
pritožba zoper sklep - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti - prepoved reformatio in peius
Ko sodišče preizkuša pritožbo zoper sklep, pazi po uradni dolžnosti le na to, ali je bilo sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sklep (5. odstavek 402. člena ZKP). Pri takšni presoji pa je vezano na prepoved iz 385. člena ZKP (ki ob smiselni uporabi velja tudi za druge pritožnike, ne le za obdolženca), da se sodna odločba ne sme spremeniti v škodo pritožnika, če se je pritožil samo ta.
Vrednost kmetijskih zemljišč, ki niso določena s korekcijskimi faktorji, se določi tako, da se uporabi najnižji količnik v ustreznem katastrskem okraju z vrednostjo, ki je višja od 0,000, pri tem pa se upošteva katastrska kultura zemljišča ob podržavljenju.
glavna obravnava - razglasitev sodbe - izrek sodbe - prikriti preiskovalni ukrepi - združitev postopka - sostorilci
S tem ko sodišče v zapisniku z glavne obravnave v krivdoreku ni navedlo celotnega opisa kaznivega dejanja, temveč se je sklicevalo na obtožbo državnega tožilca in spremembo obtožbe na glavni obravnavi ter na lastno spremembo pri opisu kaznivega dejanja, je storilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 360. člena ZKP.
Ker je dejanje obdolženega A. v pravnomočni sodbi zoper M. v opisu kaznivega dejanja navedeno le v objektivnem pogledu brez morebitnega subjektivnega dela (krivde), to pomeni, da A. še ni obsojen.
krivdna odgovornost države - služenje vojaškega roka - vojaška vaja - preskakovanje pehotne ovire - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravna vzročnost - pojasnilna dolžnost poveljujočega
Tožena stranka je bila dolžna upoštevati prav za preskakovanje žične ograje izrecno predvideno metodično navodilo, po katerem se "posameznikom, ki se ne čutijo sposobni takoj preskočiti ovire, omogoči privajanje na višino ovire tako, da skačejo ob njej" (zadnji odstavek točke 6.8 Priročnika za športno vzgojo vojakov na služenju vojaškega roka). To metodično navodilo vojaškemu poveljniku tožnika ni bilo poznano in zato tožnik z možnostjo postopnega privajanja na višino ovire ni bil seznanjen. Prav v opustitvi slednje navedene pojasnilne oziroma seznanilne dolžnosti tožene stranke pa je podlaga za sklep o obstoju njene krivdne odgovornosti za tožniku nastalo škodo, pri čemer je sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe materialnopravno pravilno presodilo tudi vprašanje vzročne zveze po pravilih o t.i. pravni vzročnosti z upoštevanjem vzroka, ki obenem pomeni kršitev (pravnega) pravila s povzročitvijo prav tiste posledice, ki jo je kršeno pravilo želelo preprečiti.
prisilna izterjava sodne takse - pravna oseba - taksni zavezanec
Če je taksni zavezanec pravna oseba, ravna sodišče po 1. odstavku 30. člena ZST in s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa oziroma, koliko znaša kazenska taksa, če taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, po pravnomočnosti sklepa pa pošlje sklep v izvršitev pooblaščeni organizaciji, kjer ima taksni zavezanec odprt račun oziroma denarna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - res iudicata
Ker navaja dolžnik v novem predlogu za delegacijo enake razloge, o katerih je vrhovno sodišče že odločilo, o njem ni mogoče znova odločati.
Če bo sodišče ugotovilo, da zoper obdolženca tečeta ločeno dva kazenska postopka in je v enem v priporu, v drugem pa ne, pa bo ocenilo, da obstajajo takšni tehtni razlogi, da se postopka ne združita in jih bo še naprej vodilo ločeno, bo moralo v vsaki konkretni zadevi presoditi, ali je obdolžencu potrebno postaviti zagovornika tudi v drugem (nepripornem) kazenskem postopku, če si ga obtoženi ne bo vzel sam.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - neupoštevanje dolgov pri ugotavljanju finančnega stanja
Če ni izpolnjen finančni pogoj po 13. členu ZBPP, prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Morebitni dolgovi se pri ugotavljanju finančnega stanja ne upoštevajo.
ZDen člen 3, 3/20, 3/23, 4, 5, 9, 9/1, 9/4, 63,63/3. ZUS člen 73.
upravičenec do denacionalizacije - akt o podržavljenju - državljanstvo FLRJ
Ker je na podlagi Odloka AVNOJ bilo premoženje podržavljeno z uveljavitvijo tega odloka, to je z 22.11.1944, in so bile kasneje izdane odločbe na podlagi tega odloka zgolj ugotovitvene, se v tem primeru kot akt o podržavljenju šteje Odlok AVNOJ, ne pa poznejša sodba Vojaškega sodišča, izdana na drugi pravni podlagi. Zato se državljanstvo prejšnjega lastnika ugotavlja po 1. odstavku 9. člena in ne po 4. odstavku 9. člena ZDen. Po 1. odstavku 9. člena ZDen pa prejšnji lastnik ni upravičenec, ker mu državljanstvo FLRJ po 9.5.1945 ni bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
ZP (1983) člen 241. ZUS člen 18, 18/1, 34, 34/1-4, 73.
prekrški - denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek - stranka v upravnem sporu
Občina, v katere korist davčna uprava po uradni dolžnosti opravi prisilno izterjavo denarne kazni, ki je vir prihodkov te občine, v postopku prisilne izterjave ni stranka v upravnem postopku in tudi ne v upravnem sporu.
upravni spor - vročanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati tudi o vročitvi sodnih pisanj, kar je zadeva vodstva postopka.
Določbe ZPP (146. člen) niso v neskladju s predpisi EU, saj ti predpisi na to področje ne posegajo.
lokacijsko dovoljenje - stranski udeleženec - varovanje pravic in pravnih koristi
V lokacijskem postopku ima stranski udeleženec možnost varovati svoje pravice in pravne koristi tako, da opozarja na morebitno neizpolnitev katerega izmed zakonskih pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne more pa vlivati na odločitev o lokaciji z ugovori, ki nimajo neposredne zveze s predpisanimi pogoji za gradnjo, ampak izražajo samo njegov zasebni interes.
ZTuj-1 člen 41. ZUS člen 23, 60, 73.ZUP člen 222, 222/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za odločbo - izdaja odločbe po poteku dveh mesecev - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je imel tožnik v času podaje svoje vloge (3.10.2001)
urejen status tujca na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji (do 2.1.2002), ni pa imel več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, ko je tožena stranka izdala s tožbo izpodbijano odločbo dne 22.10.2002. Če bi tožena stranka spoštovala določbo 1. odstavka 222. člena ZUP, da mora upravni organ izdati odločbo v roku dveh mesecev od podaje vloge, bi tožnik imel še zmeraj urejen status začasnega prebivališča.
naknaden obračun carine - postopek naknadnega obračuna carinskega dolga - pravna podlaga
Določba 62. člena CZ ureja institut naknadnega preverjanja deklaracij in je podlaga za morebitni naknadni obračun carine. Gre za materialnopravno določbo, ki ima neposredne posledice na pravice in obveznosti strank v carinskem postopku. Ker je ureditev naknadnega preverjanja deklaracij in zaračunavanja carine po CZ drugačna od ureditve v CZ/76, CZ pa nima izrecne določbe, da se lahko uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti po CZ/76, določb CZ o naknadnem preverjanju deklaracij in posledično naknadnem obračunu carine ni mogoče uporabiti za carinske postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1996.
ZUP-UPB1 člen 2, 7, 9, 129, 129/1-4.ZDRS člen 13. ZDRS-Č člen 19. ZUS člen 25, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/1-4, 73, 251, 251-2.
sprejem v državljanstvo - zavrženje vloge - že obstoječi postopek v isti upravni zadevi
Odločanje o sprejemu v državljanstvo RS je ista upravna zadeva (2. člen ZUP), ne glede na to, da gre v vsaki vlogi za drugo pravno podlago za uveljavljanje tega statusa. Zato je treba stranki dati možnost, da se izjavi, pri kateri vlogi v isti upravni zadevi vztraja in odločiti v skladu z izjavo stranke. Če poziv ni jasen in je stranka z njim lahko zavedena, nove vloge ni mogoče zavreči, temveč je treba poziv ponoviti.
pravna podlaga - naknaden obračun carine - postopek naknadnega obračuna carinskega dolga
Določba 62. člena CZ ureja institut naknadnega preverjanja deklaracij in je podlaga za morebitni naknadni obračun carine. Gre za materialnopravno določbo, ki ima neposredne posledice na pravice in obveznosti strank v carinskem postopku. Ker je ureditev naknadnega preverjanja deklaracij in zaračunavanja carine po CZ drugačna od ureditve v CZ/76, CZ pa nima izrecne določbe, da se lahko uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti po CZ/76, določb CZ o naknadnem preverjanju deklaracij in posledično naknadnem obračunu carine ni mogoče uporabiti za carinske postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1996.
lokacijsko dovoljenje - upravni spor - pritožba - ugovor dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Ugovor dejanskega stanja je v pritožbenem postopku po 5. odstavku 72. člena ZUS dopusten le, če je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljanka republike bivše SFRJ, ki je imela stalno prebivališče v Sloveniji pred 23.12.1990 - izkazanost dejanskega življenja v Sloveniji - vpliv odločbe ustavnega sodišča
Po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-246/02 se po določbi 1. člena ZUSDDD za državljane drugih republik bivše SFRJ, ki so imeli 23.12.1990 v Sloveniji stalno prebivališče in jim je to prenehalo 26.2.1992, zahteva, da vlagatelj izkaže dejansko življenje in ne neprekinjeno dejansko življenje.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani republike bivše SFRJ, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče pred 23.12.1990 - izkazanost dejanskega življenja v Sloveniji
Za državljane drugih republik SFRJ, ki so imeli pred 23.12.1990 v Sloveniji stalno prebivališče, se uporablja ZUSDDD, po katerem mora vlagatelj izkazati dejansko življenje v Sloveniji in ne neprekinjeno stalno življenje. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.