uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – izločitev nedovoljenih dokazov – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja z državnim tožilcem, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od „privilegiranih prič“, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Državno tožilstvo je zoper obdolženca le vložilo obtožni predlog, mati in žena obdolženca pa kot priči sploh še nista bili zaslišani in se tako tudi nista mogli odreči pričevanju. Niti določbe ZKP niti Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne nalagata dolžnosti policistom, da morajo pred zbiranjem obvestil od „privilegiranih“ prič te poučevati o tem, da jim ni potrebno pričati. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna.
ZPP člen 154, 154/3, 163, 163/3, 163/4, 163/6, 163/7.
odločitev o stroških postopka – delni umik tožbe – delna ustavitev postopka – odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov v sklepu o delni ustavitvi postopka – odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov v končni odločbi – odločitev o stroških s posebnim sklepom
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi. Zadostuje namreč, če je odmera na pregleden način, ki na pritožbeni stopnji omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Pri sredstvih unovčene bančne garancije gre za sredstva, namenjena pravilni izpolnitvi prodajnih pogodb, zato niti smiselno ne gre za sredstva rezervnega sklada.
Zahtevek mora biti postavljen tako, da je jasno, do katerega deleža za obveznost odgovarja posamezen etažni lastnik.
Navajanje podatka, koliko je znašala poravnalna ponudba, je nekorektno oz. tudi nedopustno. Družinski spori pri tem niso nobena izjema.
Ker je glavno vodilo in smoter tega postopka otrokova korist, ta narekuje, da starša sama krijeta vsak svoje stroške celotnega, tudi pritožbenega postopka.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – USTAVNO PRAVO
VSL0085102
URS člen 22. SPZ člen 33. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/3.
motenje posesti – motilno ravnanje – postavitev električnega pastirja in barikade – zadnje posestno stanje – posest poti – prosta dokazna ocena – zahteva po obrazloženosti sodnih odločb – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Povzemanje izpovedb prič ni dokazna ocena. Izvedene dokaze je treba oceniti – vsakega zase in vse skupaj. Če tega ni, sodna odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ni pritožbeno sodišče tisto, ki mora (iz v sodni odločbi povzetega dokaznega gradiva – povzetih izpovedb) oblikovati dokazno oceno. To je naloga sodišča prve stopnje, medtem ko je naloga pritožbenega sodišča, da preizkusi njeno pravilnost.
končanje postopka osebnega stečaja – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – prava neuka stranka – dolžnost pouka o možnosti odpusta obveznosti – položaj upravitelja
Ker potrdilo o izvršljivosti ni bilo neutemeljeno izdano, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za njegovo razveljavitev. Na ta zaključek ne more vplivati dolžnikovo zdravstveno stanje ali dejstvo, da naj bi bil prava neuka stranka.
Dobri in skrbni stečajni upravitelji poučijo dolžnika o možnosti vložitve predloga za odpust obveznosti, kar predstavlja primer dobre prakse stečajnih upraviteljev, vendar pa jim zakon te dolžnosti izrecno ne nalaga. Sploh pa odsotnost take poučitve nima posledic za pravilnost končanja postopka osebnega stečaja oziroma za pravilnost izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
ZVOP-1 člen 74. KZ-1 člen 54, 204, 204/1. Ustava člen 38.
videonadzor - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do varstva zasebne lastnine - zakonitost dokaza
Pridobljena dokumentacija o izvajanju video nadzora res ni bila brezhibna, vendar se je tudi do teh ugotovljenih pomanjkljivosti prvo sodišče ustrezno opredelilo ob uporabi načela sorazmernosti med pravico do zasebnosti in pravico do zasebne lastnine oziroma varnosti. Taki razlogi tudi po oceni pritožbenega sodišča prepričajo kljub ugotovljenim hibam, ki so jih oškodovane družbe odpravljale v nekaterih primerih, kot to točno navaja pritožba, šele po storjenih kaznivih dejanjih.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 247, 247/5, 325, 325/1.
odvzem pravice do stikov – korist otroka – izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – nepristranskost izvedenca
Razumno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako majhni državi ni življenjsko pričakovati, da se strokovnjaki z ozko specializiranega področja ne bi poznali in se srečevali na strokovnih srečanjih, pravilen pa tudi zaključek, da takšna raven poznavanja ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
samostojni podjetnik posameznik - odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku
V kolikor je prekrškovni organ v prekrškovnem ali inšpekcijskem postopku ugotovil, da je konkretno ravnanje, ki predstavlja prekršek, samostojni podjetnik storil osebno in ne kdo izmed njegovih zaposlenih v njegovem imenu ali na njegov račun oziroma z njegovimi delovnimi sredstvi, bi to moral tudi zapisati v izreku odločbe o prekršku.
Tožničine zmožnosti so bistveno boljše od toženčevih, saj zasluži mesečno s plačo okoli 1700 EUR, torej natanko dvakrat več kot toženec. V takšnem razmerju bi moralo sodišče odločiti tudi o preživnini, torej v razmerju 2:1.
Pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca ne opredeljuje nujno zgolj redna mesečna plača, pač pa tudi drugačen način zaslužka (npr. »na roke«) oz. realna, prepričljivo izkazana možnost le-tega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085518
ZPP člen 7, 8, 212, 458, 458/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2. OZ člen 83, 615, 615/1.
spor majhne vrednosti – najemna pogodba – molče obnovljena najemna pogodba - nadomestilo stroškov izterjave – trditvena podlaga – protispisnost – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 25. 3. 2016 trdila, da je podaljšanje najemnega razmerja v skladu z njihovo vsakodnevno poslovno prakso. Nadalje je trdila, da tožena stranka najetega viličarja ni vrnila v skladu s pogodbo (3. 9. 2015), temveč šele 7. 9. 2015, zato ga je očitno potrebovala in uporabljala tudi po izteku dogovorjenih dveh dneh najema. Navedena trditvena podlaga, upoštevaje priznanje tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je najeti viličar uporabljala tudi še dne 4. 9. 2015 (kar je po izteku pogodbeno dogovorjenih dveh dneh najema), kot je to tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča zadošča za uporabo določbe o molče obnovljenem najemnem razmerju iz 615. člena OZ. Navedeno določilo OZ določa, da se najem molče obnovi, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje. Šteje se, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja (prvi odstavek 615. člena OZ). Upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka najeti viličar uporabljala tudi še 4. 9. 2015, in upoštevaje določila Splošnih pogojev, ki so bila sestavni del sporne najemne pogodbe, da se trajanje najema konča z dnem, ko se najeti viličar fizično nahaja pri najemodajalcu, je bilo navedeno najemno razmerje 4. 9. 2015 molče obnovljeno in nato končano oziroma odpovedano z vrnitvijo viličarja dne 7. 9. 2015.
Nadomestilo stroškov izterjave je določeno v pavšalnem znesku 40,00 EUR (drugi odstavek 14. člena ZPreZP-1) in predstavlja približek stroškov, ki bi jih imela tožeča stranka, če bi za pripravo obvestila o zamudi najela pooblaščenca odvetnika. Za uporabo navedene določbe oziroma pridobitev pravice do nadomestila stroškov izterjave zadostuje nastanek dolžnikove zamude (prvi odstavek 14. člena ZPreZP-1). Zato tožeči stranki ni treba zatrjevati in dokazovati elementov odškodninske odgovornosti, kot tudi ne dejanske višine stroškov izterjave.
odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija zakonskih znakov v izreku
Za odločitev je v predmetni zadevi ključno ločevanje vlog posameznih akterjev, navedenih v izreku presojane odločbe. Gre za ugotavljanje, kdo je bil v konkretni zadevi novogradnje in rekonstrukcije gozdne vlake (za katero ni bila izdelana ustrezna dokumentacija) in pri izvedbi izgradnje vlake (kjer niso bile upoštevane omejitve iz dokumentacije) tisti, ki je bil odgovoren za pridobitev ustrezne dokumentacije oziroma za nadzor nad tem, ali dela potekajo v skladu z izdanim elaboratom. Zagotovo je vselej za pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj odgovoren investitor, izvajalec pa je dolžan dela opraviti v skladu z izdano dokumentacijo. V vsakem konkretnem primeru pa je potrebno ugotavljati, kdo je tisti, ki je za dopustitev izvedbe del brez oziroma v nasprotju z dokumentacijo bil zadolžen.
Domnevne rekonstrukcije in izgradnje gozdne vlake konkretno ni izvrševala pravna oseba M. d.o.o., temveč je bil neposredni izvajalec družba N. d.o.o. in od neposrednega izvajalca bi bilo pričakovati, da dogovorjenega dela ne bo opravil brez pridobljene oziroma v nasprotju z izdano dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo takih del, in da bodo dela izvedli v skladu s usmeritvami in omejitvami, ki so določene v pridobljeni dokumentaciji (elaboratu) ter da bo naročniku odrekel izvršitev dela v nasprotju s usmeritvami in omejitvami v dokumentaciji, v kolikor je naročnik to od njega zahteval. Hkrati pa tudi iz pritožbenih navedb določno izhaja, da ni bil direktor pravne osebe (J. C.) tisti, ki je neposredno nadziral izvajanje del in ki bi bil dolžan neposredno skrbeti, da dela potekajo v skladu s predpisano dokumentacijo, niti, daje sam bil dolžan poskrbeti za pridobitev ustrezne dokumentacije oz. koga bi moral pri tem nadzirati, pa tega nadzora ni izvršil, temveč je to bila druga odgovorna oseba, ki jo pritožba v navedbah poimenuje. Slednje pa je narekovalo odločitev, daje prekrškovni organ očitek o tem, katera je bila odgovorna oseba, pomanjkljivo konkretiziral oziroma izhajal iz napačne pravne podlage glede odgovornosti odgovorne osebe.
OZ člen 198. SPZ člen 72/1, 72/2. ZD člen 145/1, 146/1.
plačilo uporabnine - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba skupnega premoženja - dediščinska skupnost - dedni deleži dedičev - predhodno vprašanje
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščina med dediče še ne razdeli in na zapuščini oziroma posameznih pravicah, ki spadajo v zapuščino, še ne nastane solastnina. Vse do delitve zapuščine tako zapuščina predstavlja skupno premoženje dedičev, ki ga dediči uporabljajo skupno.
- Če eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje druge skupne lastnike, prikrajšanim iz naslova neupravičene pridobitve, pripada uporabnina v sorazmerju z njihovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
- Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (prvi odstavek 145. člen ZD), zato že po zakonu toženec ne more razpolagati z zapuščino brez soglasja tožnika. Pred delitvijo sme toženec zgolj prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD). Sodedič toženca pa je zgolj tožnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0085571
ZPP člen 182, 182/3, 192, 199, 343. ZZK-1 člen 80, 80/1, 243, 245. ZIZ člen 16, 16-5, 53, 53/1, 64, 272, 272/1. OZ člen 255, 255/2, 260. ZFZ člen 15b, 15b/1,15b/4, 15b/4-1, 15c.
udeleženec postopka zavarovanja – upravičena oseba za vložitev ugovora proti sklepu o zavarovanju – stranska intervencija – nedopustnost stranske intervencije v postopku zavarovanja – ugovor tretjega – izbrisna tožba – zavarovanje zahtevka in izbrisne tožbe – zaznamba v zemljiški knjigi – učinki vknjižbe in zaznambe – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – verjetnost terjatve – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – trditveno in dokazno breme – notarska prodaja nepremičnin – notarska hipoteka
Položaja stranskega intervenienta v smislu določb ZPP v postopku zavarovanja tretji osebi, na katero se sklep o zavarovanju ne nanaša, ni mogoče priznati.
ZIZ sam celovito ureja, kdo je lahko udeleženec v postopku, in sicer v 5. točki 16. člena kot udeleženca določa osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Le ti lahko torej sodelujejo v izvršilnem postopku ali v postopku zavarovanja, vendar le v okviru procesnih položajev in možnosti, kot jih opredeljuje ZIZ. Zato priglasitev stranske intervencije na strani ene od strank v postopku zavarovanja ni možna.
Zahtevek pod točko 1 predstavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo v smislu 243. člena ZZK-1 Gre za zahtevek, katerega izpolnitev se zavaruje z zaznambo v zemljiški knjigi v smislu 245. člena ZZK-1.
Sama odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine v ničemer ne more ogroziti položaja tožeče stranke v zvezi s tem zahtevkom, zato izdaja začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom ni niti potrebna.
Podrejeni zahtevek oziroma terjatev iz tega zahtevka je lahko verjetna le v primeru, da ni verjetna terjatev iz glavnega zahtevka.
Za zahtevek iz izpodbojne tožbe v smislu 255. člena OZ ne zadošča zgolj zatrjevanje oškodovanja upnikov, temveč je potrebno izkazati (oziroma ob odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka dokazati), da zaradi tega dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za plačilo upnikove terjatve, kar v konkretnem primeru pomeni, da je zahtevek lahko utemeljen le, če zaradi ravnanja prvotoženca tožeča stranka ne bo dobila poplačila, ki bi ga sicer dobila, in lahko to poplačilo doseže z izvršbo na sporni nepremičnini (primerjaj 260. člen OZ).
Res je sicer, da ni mogoče točno navesti, za koliko bi bilo sporno nepremičnino mogoče prodati. Vendar pa ob takem razkoraku med ocenjeno vrednostjo nepremičnine in vrednostjo hipotek, ob upoštevanju, da je izpodbojni zahtevek vložen glede nezavarovane terjatve tožeče stranke, tega ugovora drugotoženca ni mogoče kar tako zavrniti kot preuranjenega.
Tožeča stranka bi morala za izkaz verjetnosti izpodbojnega zahtevka verjetno izkazati tudi, da bi bila iz te nepremičnine lahko poplačana, torej da vrednost nepremičnine zadostuje najprej za poplačilo vseh hipotekarnih upnikov, nato pa še za njene terjatve iz izpodbojnega zahtevka.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Upoštevajoč, da ZP-1 jasno in izrecno napotuje na uporabo določb ZKP glede štetja rokov, se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da bi moralo sodišče kljub taki izrecni napotitvi na uporabo določb ZKP glede dopustnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje v obravnavani zadevi uporabljati določbe ZUP, ker ZP-1 napotuje na uporabo določb ZUP glede vročitve in s tem tudi omogoča nastop fikcije vročitve, ki pa po ZKP ni mogoča.
Pri določanju preživninskega bremena zavezanca so ključne njegove realne pridobitne zmožnosti, ne pa zgolj zaslužek.
Otroka sta inštrukcije obiskovala že času, ko je družina še živela skupaj, torej gre za standard, ki je bil vzpostavljen pred razpadom družinske skupnosti. Ker ga toženec zmore kriti, ni razloga, da bi se otrokoma to odreklo.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – sodna poravnava – zmota – subjektivni rok
Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1, 409, 409/1. KZ-1 člen 82.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika – namen odpusta obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – ovire za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje – poseg v pričakovane pravice dolžnika – retroaktivna uporaba zakonskih določb – konstitutivna narava sklepa o odpustu obveznosti – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Zaostritvi zakonske ureditve z novelo ZFPPIPP-G ni mogoče odrekati razumnosti; nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane pravice upnikov do poplačila njihovih terjatev, v katero je odpust obveznosti nedvomno izrazito posegel.
Od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sicer dolžnik res lahko pričakuje, da mu bodo ob koncu preizkusnega obdobja obveznosti odpuščene (v primeru, da utemeljen ugovor proti odpustu ni bil vložen), vendar tega pričakovanja spremenjene zakonske določbe ne jemljejo.