ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 247, 247/5, 325, 325/1.
odvzem pravice do stikov – korist otroka – izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – nepristranskost izvedenca
Razumno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako majhni državi ni življenjsko pričakovati, da se strokovnjaki z ozko specializiranega področja ne bi poznali in se srečevali na strokovnih srečanjih, pravilen pa tudi zaključek, da takšna raven poznavanja ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
ZVOP-1 člen 74. KZ-1 člen 54, 204, 204/1. Ustava člen 38.
videonadzor - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do varstva zasebne lastnine - zakonitost dokaza
Pridobljena dokumentacija o izvajanju video nadzora res ni bila brezhibna, vendar se je tudi do teh ugotovljenih pomanjkljivosti prvo sodišče ustrezno opredelilo ob uporabi načela sorazmernosti med pravico do zasebnosti in pravico do zasebne lastnine oziroma varnosti. Taki razlogi tudi po oceni pritožbenega sodišča prepričajo kljub ugotovljenim hibam, ki so jih oškodovane družbe odpravljale v nekaterih primerih, kot to točno navaja pritožba, šele po storjenih kaznivih dejanjih.
končanje postopka osebnega stečaja – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – prava neuka stranka – dolžnost pouka o možnosti odpusta obveznosti – položaj upravitelja
Ker potrdilo o izvršljivosti ni bilo neutemeljeno izdano, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za njegovo razveljavitev. Na ta zaključek ne more vplivati dolžnikovo zdravstveno stanje ali dejstvo, da naj bi bil prava neuka stranka.
Dobri in skrbni stečajni upravitelji poučijo dolžnika o možnosti vložitve predloga za odpust obveznosti, kar predstavlja primer dobre prakse stečajnih upraviteljev, vendar pa jim zakon te dolžnosti izrecno ne nalaga. Sploh pa odsotnost take poučitve nima posledic za pravilnost končanja postopka osebnega stečaja oziroma za pravilnost izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
Navajanje podatka, koliko je znašala poravnalna ponudba, je nekorektno oz. tudi nedopustno. Družinski spori pri tem niso nobena izjema.
Ker je glavno vodilo in smoter tega postopka otrokova korist, ta narekuje, da starša sama krijeta vsak svoje stroške celotnega, tudi pritožbenega postopka.
Pri sredstvih unovčene bančne garancije gre za sredstva, namenjena pravilni izpolnitvi prodajnih pogodb, zato niti smiselno ne gre za sredstva rezervnega sklada.
Zahtevek mora biti postavljen tako, da je jasno, do katerega deleža za obveznost odgovarja posamezen etažni lastnik.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081576
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5, 129a, 129a/2, 131c. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 72, 72/2, 216, 243, 247, 413. ZIZ člen 273, 273/1, 277, 277/1, 278, 278/1.
odtujitveni sindrom – stiki – pravica do stikov – omejitev stikov – razlog za omejitev stikov – upoštevanje otrokove volje – odklanjanje stikov – pobotanje preživnine – presoja pogojev za izdajo začasne odredbe za nazaj – odpadel namen začasne odredbe – izločitev izvedenca
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom, in to tudi ne s kakršnokoli medsebojno terjatvijo zakoncev iz naslova skupnega premoženja.
Ker je bila veljavnost predlagane začasne odredbe vezana na pravnomočni zaključek te pravde, je potreba o njenem odločanju z današnjim dnem (z dnem potrditve prvostopenjske glavne odločitve) odpadla, zato vsebinsko pogojev za nazaj nima nobenega pomena presojati. Namena začasne odredbe za nazaj namreč ni več mogoče doseči.
Okoliščina, da je bil izvedenec pred desetimi leti kratek čas mentor toženčeve sedanje zunajzakonske partnerke, ki je sicer osebno sploh ne pozna in se zasebno z njo nikoli ni srečal, ne zbuja nikakršnega dvoma v njegovo nepristranskost.
OZ člen 198. SPZ člen 72/1, 72/2. ZD člen 145/1, 146/1.
plačilo uporabnine - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba skupnega premoženja - dediščinska skupnost - dedni deleži dedičev - predhodno vprašanje
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščina med dediče še ne razdeli in na zapuščini oziroma posameznih pravicah, ki spadajo v zapuščino, še ne nastane solastnina. Vse do delitve zapuščine tako zapuščina predstavlja skupno premoženje dedičev, ki ga dediči uporabljajo skupno.
- Če eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje druge skupne lastnike, prikrajšanim iz naslova neupravičene pridobitve, pripada uporabnina v sorazmerju z njihovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
- Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (prvi odstavek 145. člen ZD), zato že po zakonu toženec ne more razpolagati z zapuščino brez soglasja tožnika. Pred delitvijo sme toženec zgolj prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD). Sodedič toženca pa je zgolj tožnik.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Upoštevajoč, da ZP-1 jasno in izrecno napotuje na uporabo določb ZKP glede štetja rokov, se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da bi moralo sodišče kljub taki izrecni napotitvi na uporabo določb ZKP glede dopustnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje v obravnavani zadevi uporabljati določbe ZUP, ker ZP-1 napotuje na uporabo določb ZUP glede vročitve in s tem tudi omogoča nastop fikcije vročitve, ki pa po ZKP ni mogoča.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
Tožbena zahteva ni vzdržna, predvsem, ker so se hčerine potrebe močno povečale, toženčeve zmožnosti pa se niso tako poslabšale, da preživninskega bremena, določenega s sodno poravnavo, ne bi (več) zmogel plačevati. Pritožbeno sodišče sicer lahko razume tožnikove skrbi v zvezi s stroški, ki bodo potrebi za renovacijo stanovanja (pri njegovih starših), v katerem biva z novo družino, in drugimi stroški, vendar ima preživnina A. prednost in njena višina ni taka, da bi bila (ob tožnikovih pridobitnih zmožnostih) ogrožena eksistenca tožnika in njegove nove družine.
ZFPPIPP člen 47, 339, 339/1, 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3. ZPP člen 11.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - pogoji prodaje - formalni preizkus - vsebinski preizkus - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - namenska razlaga - gramatikalna razlaga - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov - zloraba postopka - zloraba pravice
Sodišče mora pred izdajo sklepa o soglasju k prodajni pogodbi (med drugim) preveriti, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji. To ne pomeni, da se sodišče omeji zgolj na presojo vsebine pogodbe in sklepa o prodaji, pač pa, da presoja potek prodaje kot celote. Le pravilno izveden postopek prodaje je namreč lahko v skladu s sklepom o prodaji.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 403, 403/1, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trditveno in dokazno breme – sklicevanje upnika na navedbe upravitelja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik se ne more sklicevati na trditve upravitelja, ne da bi jih samostojno podal, zlasti pa ne tokrat, ko upravitelj tovrstnega ugovora sploh ni vložil (le nakazal je možnost, da bi ga lahko!). Upravitelj je organ postopka (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP) in ima samostojno upravičenje za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Tako kot ima na drugi strani tudi upnik povsem samostojno upravičenje do vložitve ugovora (glej prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). Oba pa v tem okviru (okviru zatrjevanega ugovornega razloga) nosita samostojno trditveno in dokazno breme.
Preživnino je otroku dolžan plačevati tudi tisti roditelj, ki mu je roditeljska pravica nad tem otrokom sicer odvzeta.
Otroški dodatek se po sodni praksi ne upošteva pri določitvi preživninske obveznosti staršev. Sodišče je kot dohodke družine pravilno upoštevalo denarno socialno pomoč in tožnikovo štipendijo.
ZPP člen 154, 154/3, 163, 163/3, 163/4, 163/6, 163/7.
odločitev o stroških postopka – delni umik tožbe – delna ustavitev postopka – odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov v sklepu o delni ustavitvi postopka – odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov v končni odločbi – odločitev o stroških s posebnim sklepom
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – sodna poravnava – zmota – subjektivni rok
Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085866
ZSVP-1 člen 11. ZPP člen 337. ZVPot člen 6.
odškodninski zahtevek – stvar z napako – obveznosti distributerjev – odgovornost distributerja – skrbnost distributerja – protipravnost – proizvod skladen z varnostnimi zahtevami – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – soprispevek – skrbnost uporabnika – nepazljivost oškodovanca – zapenjanje rolerjev – navodila – vzročna zveza – nedovoljene pritožbene novote
Zavarovanka tožene stranke ni imela razlogov za dvom v skladnost rolerjev z evropskim standardom, zato ji ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z izpolnjevanjem varnostnih zahtev glede artiklov, ki jih distribuira.
Napake na konkretnem proizvodu bi tožnica lahko uveljavljala v okviru garancije oziroma po določilih o odgovornosti proizvajalca za stvari z napako.
uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – izločitev nedovoljenih dokazov – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja z državnim tožilcem, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od „privilegiranih prič“, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Državno tožilstvo je zoper obdolženca le vložilo obtožni predlog, mati in žena obdolženca pa kot priči sploh še nista bili zaslišani in se tako tudi nista mogli odreči pričevanju. Niti določbe ZKP niti Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne nalagata dolžnosti policistom, da morajo pred zbiranjem obvestil od „privilegiranih“ prič te poučevati o tem, da jim ni potrebno pričati. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – USTAVNO PRAVO
VSL0085102
URS člen 22. SPZ člen 33. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/3.
motenje posesti – motilno ravnanje – postavitev električnega pastirja in barikade – zadnje posestno stanje – posest poti – prosta dokazna ocena – zahteva po obrazloženosti sodnih odločb – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Povzemanje izpovedb prič ni dokazna ocena. Izvedene dokaze je treba oceniti – vsakega zase in vse skupaj. Če tega ni, sodna odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ni pritožbeno sodišče tisto, ki mora (iz v sodni odločbi povzetega dokaznega gradiva – povzetih izpovedb) oblikovati dokazno oceno. To je naloga sodišča prve stopnje, medtem ko je naloga pritožbenega sodišča, da preizkusi njeno pravilnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085518
ZPP člen 7, 8, 212, 458, 458/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2. OZ člen 83, 615, 615/1.
spor majhne vrednosti – najemna pogodba – molče obnovljena najemna pogodba - nadomestilo stroškov izterjave – trditvena podlaga – protispisnost – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 25. 3. 2016 trdila, da je podaljšanje najemnega razmerja v skladu z njihovo vsakodnevno poslovno prakso. Nadalje je trdila, da tožena stranka najetega viličarja ni vrnila v skladu s pogodbo (3. 9. 2015), temveč šele 7. 9. 2015, zato ga je očitno potrebovala in uporabljala tudi po izteku dogovorjenih dveh dneh najema. Navedena trditvena podlaga, upoštevaje priznanje tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je najeti viličar uporabljala tudi še dne 4. 9. 2015 (kar je po izteku pogodbeno dogovorjenih dveh dneh najema), kot je to tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča zadošča za uporabo določbe o molče obnovljenem najemnem razmerju iz 615. člena OZ. Navedeno določilo OZ določa, da se najem molče obnovi, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje. Šteje se, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja (prvi odstavek 615. člena OZ). Upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka najeti viličar uporabljala tudi še 4. 9. 2015, in upoštevaje določila Splošnih pogojev, ki so bila sestavni del sporne najemne pogodbe, da se trajanje najema konča z dnem, ko se najeti viličar fizično nahaja pri najemodajalcu, je bilo navedeno najemno razmerje 4. 9. 2015 molče obnovljeno in nato končano oziroma odpovedano z vrnitvijo viličarja dne 7. 9. 2015.
Nadomestilo stroškov izterjave je določeno v pavšalnem znesku 40,00 EUR (drugi odstavek 14. člena ZPreZP-1) in predstavlja približek stroškov, ki bi jih imela tožeča stranka, če bi za pripravo obvestila o zamudi najela pooblaščenca odvetnika. Za uporabo navedene določbe oziroma pridobitev pravice do nadomestila stroškov izterjave zadostuje nastanek dolžnikove zamude (prvi odstavek 14. člena ZPreZP-1). Zato tožeči stranki ni treba zatrjevati in dokazovati elementov odškodninske odgovornosti, kot tudi ne dejanske višine stroškov izterjave.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trditvena podlaga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da skupen znesek prisojene odškodnine 56.000,00 EUR, kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela v posledici škodnega dogodka. Pri prisoji odškodnine je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (179. in 182. člen OZ), upoštevani so bili subjektivni in objektivni kriteriji za prisojo odškodnine, okoliščine konkretnega primera in sodna praksa v podobnih primerih.