presoja formalnih pogojev za vpis lastninske pravice - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla - popolnost zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - materialnopravna neveljavnost vknjižbe
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnih pogojev za vpis, temveč samo formalne, kar pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnega naslova za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. ZZK-1 v petem odstavku 149. člena ZZK-1 izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla. Pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, je pristojno preverjati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe (in v okviru te presoja vestnosti in poštenosti ravnanja) je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1).
OZ-UPB1 člen 179, 182.. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - primarni in sekundarni strah - potrebni pravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek
Toženka ima prav, da tožniku pripada le povračilo stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka, ne pa tudi stroškov za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo. Prvi namreč predstavljajo stroške poskusa mirne rešitve spora, do povračila katerih je stranka v pravdnem postopku upravičena, vsi nadaljnji stroški (torej tudi stroški za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo) pa predstavljajo riziko stranke same in ne morejo biti del upravičeno nastalih predpravdnih stroškov, ki jih sodišča sicer priznavajo strankam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00056208
ZPP člen 4, 137, 142, 247, 279a. ZLNDL člen 2.
funkcionalno zemljišče stavbe v solasti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravica uporabe - družbena lastnina - odškodnina v obveznicah SOD - denacionalizacija - transformacija lastninske pravice - podržavljenje premoženja z odločbo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec geodetske stroke - namenska raba zemljišča za nujno pot - redna raba stavbe - parkirišče - pravni prednik - volja stranke - vročanje sodnih pisanj - delitev parcel - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo
Tožnici se v dokaz kontinuitete pravice uporabe na parceli ne moreta sklicevati na pravico do uporabe družbenih pravnih oseb, ki so s hotelom in gostiščem upravljale. Tožnici sta namreč individualni pravni naslednici F. F., ki so ji bila omenjena zemljišča nacionalizirana za gradnjo in ki jih ni nikoli uporabljala za namen parkirišča hotela in gostišča, saj tega ob nacionalizaciji sploh še ni bilo. Nepomembno je torej, ali je parkirišče zgradila toženka ali podjetje B. oziroma njegov pravni naslednik, temveč da pravice do uporabe niso pridobili individualni pravni predniki tožnic.
V razmerju do sodišča in nasprotne stranke ni odločilno, ali je do spremembe tožbe prišlo brez posvetovanja pooblaščenca s stranko ali z njeno vednostjo. Sodišče je spremembo tožbe dovolilo.
Stranka lahko po naravi stvari svoj dokazni predlog umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem, ne pa tudi kasneje.
stroški oškodovanca kot tožilca - plačilo stroškov iz proračuna
Pritožniku je bilo že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pojasnjeno, da je v določbi drugega odstavka člena 96 ZKP jasno opredeljeno, kakšna je obveznost plačila stroškov zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe, oziroma v primeru ustavitve postopka in, da iz te določbe izhajajo le nekatere izjeme in sicer v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne ali zaradi obtoženčeve smrti ali pa zato, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, kar ni mogoče pripisati krivdno zasebnemu tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih torej stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev obremenjujejo proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri ves čas vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka (sodne takse) bremenili proračun.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - dokazna ocena - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dovoljena pritožbena novota - brez privolitve osebe - omejitev pravice do izvajanja dokazov - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz s sodnim izvedencem - dokaz z zaslišanjem
Sodišče je imelo oporo za odločitev v izvedenih dokazih, ki jih je lahko pridobilo do izdaje izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je razveljavljena le iz razloga, ker sta pritožnici v pritožbi navedli nova dejstva in predložili nove dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje v času izdaje sklepa ni razpolagalo. Ta dejstva in dokazi so zasejala dvom v pravilnost odločitve, ker bi lahko odločilno vplivala na dokazno oceno. Za pravilno oceno teh dejstev in dokazov je potrebno strokovno znanje izvedenca, kar bo tudi omogočilo, da se uravnoteži subjektivnost ali celo pristranskost teh navedb in dokazov.
ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/1, 343/2.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve - začetek teka roka za pritožbo
V skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji v postopku v sporih majhne vrednosti, se smejo v skladu s 3. odstavkom 458. člena ZPP stranke pritožiti v osmih dneh. Ker je bila izpodbijana sodba toženki, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, vročena s fikcijo vročitve v skladu s 1. do 4. odstavkom 142. člena ZPP, t.j. po poteku 15 dni od dne, ko ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dne 22. 9. 2021, se je tako rok za pritožbo zoper sodbo toženki iztekel, kot to pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, v četrtek dne 30. 9. 2021. Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena na sodišče ali oddana priporočeno na pošto najkasneje tega dne (112. člen ZPP). Ker pa je toženka, kar pritožbeno tudi ni izpodbijano, pritožbo sodišču poslala priporočeno po pošti tako, da jo je na pošto oddala v soboto dne 2. 10. 2021, se v skladu z 2. odstavkom 112. člena ZPP šteje, da jo je tega dne tudi izročila sodišču.
Pritožba toženke, datirana z dnem 30. 9. 2021, je bila vložena dne 2. 10. 2021, v skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP vložena prepozno.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje se domače sodišče ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna, zaradi česar sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izhodiščna cena - pritožba upnika - ocenjena likvidacijska vrednost
Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.
stroški kazenskega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - obročno plačilo stroškov postopka
Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V 22. točki obrazložitve sodbe je navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in drugih prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov), temveč je odločilo na podlagi izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine pod B, med katerimi sta tudi prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
zahteva za sodno varstvo - način uporabe - mobilni telefoni
Povsem logično in življenjsko je sklepanje, da oseba, ki drži telefon v roki v višini glave, le-tega uporablja bodisi za telefoniranje, bodisi za poslušanje zvočnih posnetkov. Zato je povsem utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da je storilec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu uporabljal telefon, čeprav je policistka, ki je neposredno zaznala storjeni prekršek, izpovedovala "zgolj" o tem, da je telefon držal v rokah oziroma roki.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravno relevantna vzročna zveza - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - teorija jajčne lupine
Utrjeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Škodni dogodek je pri tožniku sprožil manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb, zaradi katerih je bilo potrebno zdravljene leve rame. Tožnika je namreč treba sprejeti takšnega kot je in v skladu s teorijo jajčne lupine odločiti, da je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je ta posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - prekluzivni roki - predlog za nadaljevanje postopka - fikcija umika tožbe
Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.
Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.
znižanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost banke - odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje zaposlenih - poseg v pravico do zasebnosti - vpogled v podatke - bančni račun - nedopustno ravnanje - tajnost podatkov - odmera odškodnine - duševne bolečine - nepotreben dokaz - dokaz z izvedencem
Pravno podlago zahtevku predstavlja 147. člen OZ, po katerem delodajalec odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi povzročil njegov delavec, razen če dokaže, da je v danih okoliščinah ravnal, kot je treba. Med pravdnima strankama ni sporno, da je delavka toženke nepooblaščeno vpogledala v tožničin račun, s tem kršila bančno tajnost in tajnost tožničinih osebnih podatkov, zato je odgovornost toženke za njeno ravnanje podana.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da nepooblaščen vpogled v podatke osebnega računa ne predstavlja posega v pravico do zasebnosti kot ene izmed osebnostnih pravic, ki jih varuje Ustava RS v 35. členu. Pri zasebnosti gre za možnost posameznika, da zadrži informacije o sebi pred drugimi in da sam izbira, komu jih bo sporočil. To nedvomno velja tudi za podatke bančnega računa, ki kažejo na njegovo ekonomsko identiteto. Nepooblaščen vdor v takšne podatke zato predstavlja namerno poseganje v zasebno sfero, ki je pravno varovana in ki v primeru nastanka škodljivih posledic omogoča dosojo odškodnine za nepremoženjsko škodo po določilu 179. člena OZ.
Dokaz z izvedencem ni potreben, kadar lahko sodišče na podlagi splošno znanih okoliščin in drugih dokazov samo odloči o stopnji prestanih duševnih bolečin. Ker je v konkretnem primeru bistvena prav intimna prizadetost tožnice in njeno dojemanje škodnega dogodka, se je sodišče o obstoju pravno priznane škode lahko prepričalo že na podlagi njenega zaslišanja. Ob tem je tožnici sledilo, da so duševne bolečine dosegle prag intenzivnosti, ki omogoča prisojo denarne odškodnine, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če tožnice ne bi vznemirjalo, da si nekdo nepooblaščeno ogleduje njene podatke na osebnem računu, se o tem ne bi pozanimala pri banki in ne bi zahtevala preverjanja kršitve bančne tajnosti. Da so bile duševne bolečine intenzivne, pa kaže tudi njena izpoved o izgubi zaupanja v varnost podatkov, o strahu, komu bodo posredovani, kako bo to vplivalo na preživetje družine, pa tudi izpoved, da si je težave blažila z jemanjem zdravil alternativne medicine.
Tožnica zatrjuje obligacijsko pravico do A. d. o. o. - v stečaju, iz sosledja tožb pa izhaja, da je njen končni cilj, torej cilj vseh teh zaporednih izbrisnih tožb, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Ob zaporednem odsvajanju spornih nepremičnin, najprej z A. d. o. o. na B. d. o. o., nato na prvo toženko in končno na drugo toženko, je to tudi edino pravno varstvo, ki se ga tožnica lahko posluži, da bo dosegla vsaj delno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika iz spornih nepremičnin.
Zato se višje sodišče strinja s tožnico, da je verjetno izkazala, da so bile vse te pogodbe sklenjene z nedopustno podlago - oškodovanja upnikov A. d. o. o. - v stečaju, s čimer je verjetno izkazano, da so te pogodbe nične in niti kupnine niso plačane. Toženki pa s svojimi pomanjkljivimi navedbami te verjetnosti nista uspeli omajati.
ZPŠOIRSP člen 1, 10, 11. OZ člen 132, 179. ZPP člen 7, 212, 187.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka - duševne bolečine - vzročna zveza - vzrok za škodo - izvedba dokazov - zavrnitev dokazov - dokaz z izvedencem - konkretizacija in izkazanost škode
Namen pritožbenega postopka ni v ponovitvi postopka pred sodiščem prve stopnje, ampak gre za preizkus pravilnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je zato dolžno odgovoriti na očitke v pritožbi o kršitvah določb pravdnega postopka, o zmotni uporabi materialnega prava ali o pomanjkljivostih v ugotovljenem dejanskem stanju in pretresti argumente pritožnika, s katerimi jih utemeljuje. V obravnavani pritožbi takšnih argumentov skorajda ni oziroma so zgolj navrženi, saj je ta v pretežni meri sestavljena iz (mestoma dobesedno) prepisanih delov navedb, ki jih je tožnik podal v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Tožniku izbris iz registra stalnega prebivalstva ni povzročil izgube zaslužka.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Odškodnina, 2.600 EUR, ki je bila tožniku priznana v upravnem postopku na podlagi ZPŠOIRSP, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravična in upošteva zgoraj navedene individualne okoliščine, poleg tega pa se ustrezno umešča med odškodnine, prisojene v hujših in podobno hudih primerih škod.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZNP-1 člen 57. ZPacP člen 38, 38/1. ZVDZ člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti skrbnika - sklepanje pravnih poslov - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejitev razpolaganja - duševna motnja - odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev izvrševanja volilne pravice - psihiatrično zdravljenje - obrazloženost odločbe
Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - odločanje o ugovoru dolžnika - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljenost pritožbe
Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.