ZDR-1 člen 142, 154.. Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2008) člen 35.. OZ člen 190.
plačilo nadomestila - pravica do odmora
Sodišče prve stopnje je glede zahtevka za plačilo odškodnine zaradi neizrabljenega odmora med delovnim časom pravilno kot bistveno upoštevalo ugotovitev, da delo operaterjev v centru A. ni bilo tako intenzivno, da tožnik ne bi mogel izrabiti odmora. Kot je pravilno utemeljilo, je tožnik lahko odmor izrabil v trajanju 45 minut (vsaj v različnih intervalih), pri čemer je bil način izrabe prepuščen tožniku. Zgolj dejstvo, da so delavci ves čas imeli pri sebi prenosni telefon, še ne pomeni, da odmora niso mogli izrabiti, prav tako pa na presojo, ali so odmor izrabili, ne vpliva dejstvo, da niso smeli zapustiti prostorov tožene stranke (prim. sodbo pritožbenega sodišča Pdp 733/2016). Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik dela v centru A. ni opravljal 12 (ali celo 24) ur nepretrgoma, to pa izhaja tudi iz njegove izpovedi o tem, da so bila med delovnikom tudi obdobja, ko dela ni bilo. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da delo v centru A. ni bilo organizirano na način, da bi bil tožniku, kadar je bil v izmeni sam, vedno omogočen odmor med delovnim časom v trajanju 45 minut skupaj. Vendar pa je na podlagi izpovedi priče C.C. in predloženih delovodnikov, ki jih je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo tudi pri ugotavljanju, ali je bil tožniku zagotovljen odmor, izhaja, da je večina izmen minila brez posebnosti.
rubež in prenos terjatve - dolžnikov dolžnik - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo - določljivost obveznosti - sporna terjatev
Pritožbeno sodišču ocenjuje, da je upnik z naslednjim zapisom v izvršilnem predlogu: "sedanje in bodoče terjatve iz naslova izdanih faktur za opravljene dobave blaga in storitev do skupne višine 104.941,77 EUR" standardu določljivosti terjatev zadostil, tako da dopolnitev v tej zvezi ni bila potrebna. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri določenih dolžnikovih dolžnikih upnik navedel le naziv, sedež in matično številko, saj je navedel tudi pravni temelj: opravljene dobave blaga in storitev. Navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča zadošča tudi za to, da se dolžnikovi dolžniki izrečejo o tem, ali imajo iz naslova dobav blaga in/ali storitev do dolžnika kakšne dolgove in v kakšni višini ter je nasprotno razlogovanje sodišča prve stopnje zmotno.
Z rubežem in prenosom terjatve se terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. To izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ), sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika. V izvršilnem postopku tako izvršilno sodišče ne presoja oz. preizkuša obstoja zatrjevane terjatve dolžnika do njegovega dolžnika ne po temelju, ne po višini.
Glede pošiljanja dokumentov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsebovali vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb (nekateri tudi podatke, ki predstavljajo davčno tajnost), posredovala pa jih je osebam, ki jih pri svojem delu niso potrebovali. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih zakonskih in podzakonskih določb ter internih aktov G., ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov in davčne tajnosti. Dejstvo, da je šlo za tožnici nadrejene delavce in sindikalnega zaupnika, ki naj bi tožnici dali jasna navodila za delo, ne pomeni, da jim je tožnica dopustno posredovala dokumente. Tudi zanje velja, da lahko do podatkov dostopajo le v zvezi z opravljanjem svojih nalog, ne pa zaradi reševanja nesoglasij in organiziranja dela znotraj G. Tudi glede te kršitve je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica ravnala naklepno, ter sodbo ustrezno obrazložilo, pri čemer je pravilno štelo, da za presojo davčne tajnosti ni nujno, da je dokument označen kot davčna tajnost.
poskus kaznivega dejanja umora - umor na zahrbten način - neprištevnost storilca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožnica zatrjuje na podlagi prepričanja, da bi se prvo sodišče v izpodbijanem sklepu moralo opredeliti do naklepa storilca, da na zahrbten način umori oškodovanca, česar pa ni storilo.
Pritožbeno stališče je pravno zmotno. V prvem odstavku 29. člena KZ-1 je predpisano, da kdor ob storitvi protipravnega ravnanja ni bil prišteven, ni kriv. S tem je tudi izključeno ugotavljanje krivde, torej naklepa oziroma malomarnosti neprištevnega storilca v smislu določb 24. do 26. člena KZ-1. Povedano drugače, naklep v smislu pritožbenih navedb bi lahko sodišče prve stopnje ugotavljalo le, če bi za predmetno kaznivo dejanje obravnavalo prištevnega oziroma bistveno zmanjšano prištevnega storilca.
Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožnika in da je bila naloga sodnega izvedenca, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 23. 7. 2020 v zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje z dne 22. 9. 2020, zgolj, da glede na trditveno podlago tožnika oceni škodo na nepremičninah parc. št. 68/3 in parc. št. 68/4, obe k.o. Y.
tožba na določitev preživnine po razvezi zakonske zveze - simbolična preživnina - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - premoženjski položaj - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nevzdržnost zakonske zveze
Razpad življenjske skupnosti ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi razvezani zakonec lahko zahteval od drugega zakonca preživnino, da bi si ohranil enak standard, kot sta ga imela zakonca v trajanju zakonske zveze, ampak preživljanju razvezanega zakonca, če sam ne more poskrbeti za svoje preživljanje.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00051270
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 155, 163, 165, 165/1, 313, 350, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - odpovedni rok - krivdni razlogi - višina najemnine - tržna najemnina - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Nima prav pritožba, da bi sodišče moralo za izselitev določiti 90 dnevni rok. V skladu s prvim odstavkom 112. člena SZ-1 je lastnik stanovanja tisti, ki mora odpovedati najemno pogodbo z odpovednim rokom najmanj 90 dni. Kadar pa se odpoved najemne pogodbe uveljavlja po sodni poti sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni (četrti odstavek 112. člena SZ-1). Slednjemu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje. Namen te določbe je namreč, da se najemniku najde novo prebivališče, zato je temu prilagojena tudi dolžina roka, toženka pa posebnih okoliščin, ki bi upravičevali daljši rok ne zatrjuje.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056473
DZ člen 141, 141/2.
začasna odredba - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - izvršilno sredstvo - stiki med starši in otrokom - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - izvajanje stikov - preprečevanje stikov - zamuda - življenjske okoliščine - zdravniško opravičilo - neustrezna komunikacija
Celo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni, ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je preprečitev stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Okoliščina, da dekleta, ko je oče ob 10.05 pozvonil, ni bilo doma, ampak je že odšla na izlet z nasprotno udeleženko, predstavlja kršitev dolžnosti matere prizadevati si za ustrezen otrokov odnos do stikov z očetom.
poslovna goljufija - prodaja avtomobila - kilometrina - kaznivo dejanje ponarejanje listin - posredovanje pri nakupu ali prodaji - preslepitveni namen
Prvo sodišče je namreč na podlagi dokazne ocene oškodovančeve izpovedbe in obdolženčevega zagovora, ki je sicer potrdil, da se je pogodba podpisala v času čakanja na registracijo pred registracijskim okencem in da se je (vsaj) znesek kupnine izpisal na šaltru, pravilno dokazno ocenilo, da se je oškodovančeva možnost temeljitejšega pregleda v pogodbi zapisanih podatkov zmanjšala zlasti zaradi ročnega izpisovanja ključnih podatkov v pogodbi (kar je prvo sodišče štelo sicer za nepotrebno) in ker je obdolženec ponudil v podpis oškodovancu istočasno še ″osveženi″ drugi oglas, ki ga je na vsaki izmed skupaj sedmih strani oškodovanec podpisal, kar je prvo sodišče prav tako štelo za neobičajno ravnanje glede na sprejeto kupnino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050472
URS člen 29. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 299, 299/1. ZKP člen 16, 16/3, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sprememba opisa dejanja - grožnja - kaznivo dejanje grožnje - prekoračitev obtožbe - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - subjektivni znaki kaznivega dejanja - obarvani naklep - pravica do učinkovite obrambe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba presenečenja
V konkretni opis sodišče ne sme posegati na način, da bi dodalo konkretni zakonski znak (četudi) milejšega kaznivega dejanja. Konkretni zakonski znaki kaznivega dejanja grožnje so sestavljeni iz objektivnih elementov (navzven razvidna konkretna dejstva in okoliščine) in subjektivnih elementov, ki so del notranjega sveta storilca (v obravnavani zadevi t.i. ustrahovalni namen). Res iz sodne prakse izhaja, da je subjektivni zakonski znak kot je "z namenom" odveč ali celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami in se torej ista besedna zveza iz abstraktnega opisa dejanja lahko ponovi v konkretnem opisu, vendar mora tam nujno biti naveden subjektivni zakonski znak v konkretni obliki. Vnos besedila "z namenom vznemiriti in ustrahovati A. A." v izrek sodbe pomeni torej vnos konkretnega zakonskega znaka v opis v obtožnici, ki ga ta prej ni vsebovala. Enako velja glede vnosa besedila "zaradi navedenega dogodka pa je bil A. A. vznemirjen in prestrašen.", ki predstavlja opis dejstva, na podlagi katerega je tudi razpoznaven navedeni zakonski znak. Sodišče prve stopnje s takim ravnanjem ni v opis zgolj dodalo abstraktne zakonske znake milejšega kaznivega dejanja glede katerega bi v opisu v obtožnici že obstajali vsi konkretni zakonski znaki. Dodajanje konkretnih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje predstavlja drugo in ne več le drugačno kaznivo dejanje, takšna sprememba pa ni dovoljena (prvi odstavek 354. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065739
OZ člen 168, 168/3, 336, 336/1, 352, 352/1. ZPP člen 8, 362, 362/2.
odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - normalen tek stvari - dolžnost zmanjševanja škode - smotrnost investicije - uporaba parcele - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - zastaranje sukcesivne škode - dopolnilni sklep o stroških - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - odmera stroškov na stroškovniku
Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu višine škode upoštevati, da tožnik na 0,5 ha zemljišča ne bi mogel saditi orehov, lahko pa bi jih posadil na preostalih, za kmetijsko obdelavo primernih 0,5 ha. Vprašanje vplivnega območja (tj. območja, na katerem tožnik v letu 2007 ne bi mogel zasaditi orehov) je pravno pomembno vprašanje, ki ga sodišče prve stopnje zaradi napačnega stališča (da nasad dejansko ni bil narejen, zato je treba šteti, da je tožniku nastala škoda v obsegu 1 ha), pri izračunu višine škode ni upoštevalo. Glede na tožnikovo izpovedbo, da namen nasada ni bil v dobičku, ni odločilno, ali je bila zasaditev na 0,5 ha zemljišča zanj finančno smotrna. Odločilno je, da je bila zasaditev na 0,5 ha zemljišča možna.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za cepitev uspeha na temelj in višino. Sodna praksa tak način obračuna stroškov dopušča izjemoma, kadar so zaradi ugotavljanja temelja zahtevka nastali znatni stroški, česar v obravnavanem primeru ni bilo.
skupno varstvo in vzgoja otroka - ureditev stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - skupno starševstvo - soodločanje - največja korist otroka - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - preživnina za mladoletnega otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - preživninske potrebe otroka - premoženjske razmere - spremenjene okoliščine
S sklepom določen način izvajanja skupnega starševstva je zgolj okvir, ki pa ga starša lahko kadarkoli sporazumno spremenita, upoštevajoč koristi otrok in trenutne okoliščine.
Del skupnega starševstva je tudi sporazumevanje o vprašanjih, ki se nanašajo na otrokove aktivnosti in s tem povezane izdatke. Predlagatelj ima zato vedno pravico sodelovati pri odločanju, katere aktivnosti so otrokoma v korist, tudi če to ni izrecno zapisano v izpodbijanem sklepu.
ZPP člen 214, 339, 339/2, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 239, 239/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - vročitev poziva na odgovor - neizvedba naroka - odločanje brez razpisa naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - dokazi in izvajanje dokazov - priznana dejstva - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve
Na konkretne trditve tožeče stranke (ki jih je ta utemeljevala z listinskimi dokazi), tožena stranka v pravdnem postopku ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato upoštevalo tudi določbo 214. člena ZPP, ki med drugim v drugem odstavku določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, šteje za priznana (razen če namen zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke).
Podpis na povratnici, ki naj bi po oceni sodišča prve stopnje potrjevala vročitev sodbe obsojencu dne 11. 6. 2021, se tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem razlikuje od obsojenčevih podpisov v spisu. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do te okoliščine ni opredelilo, prav tako je ostalo nepojasnjeno v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je bila sodba obsojencu vročena preko pristojnih organov Republike Avstrije dne 13. 7. 2021, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb niti ne more preizkusiti.
Predmet presoje v pritožbenem postopku je zgolj pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb, torej sodišče druge stopnje preizkuša zgolj tiste ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je utemeljilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, podatkov, ki jih je pridobilo po izdaji sklepa in vložitvi pritožbe, pa pri pritožbenem odločanju ne more in ne sme upoštevati.
ZPP člen 157, 163, 163/1, 163/4, 164, 212, 339, 339/2-8. ZST-1 člen 16. ZST-1 tarifna številka 1112.
stroški postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - delna sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - naknadna kontradiktornost - kršitev pravice do izjave - odmera sodne takse
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.
Če se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, se sodna taksa odmeri po tar. št. 1112 ZST-1 s količnikom 1.
ZKP člen 148, 148/4, 157, 178, 178/5, 248, 249, 249/1, 265, 265/1, 265/3. ZUstS člen 1, 1/3. KZ-1 člen 29.
izvedenstvo - psihiatrični pregled obdolženca - pregled s strani sodnega izvedenca - navzočnost zagovornika - pravica do obrambe - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - vsebina izvedenskega mnenja - povzetek razgovora izvedenca z obdolžencem - izjave obdolženca izvedencu - izjava osumljenca, dana policiji - odločitev ustavnega sodišča - precedenčni učinek
Obtožencu ni bila kršena pravica do obrambe zaradi nenavzočnosti zagovornika na razgovorih izvedenca z obtožencem, saj psihiatrične preiskave po naravi, vsebini in ciljih nikakor ni mogoče primerjati z zbiranjem obvestil od osumljenca ali z zagovorom obtoženca. Objektivnost, verodostojnost in strokovnost izvida in mnenja pa bo obtoženec s strokovno pomočjo zagovornika lahko izpodbijal tekom dokaznega postopka na glavni obravnavi.
URS člen 34. ZKP člen 83, 83/2, 144, 144-6, 149b, 285a, 258a/3, 285a/3-4.
izločitev dokazov - zakonitost dokazov - neupravičeno zvočno snemanje - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - status oškodovanca - test sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe - zakonitost odredbe - elektronsko komunikacijsko omrežje - hišna preiskava
Gre za splošno veljavno načelo "res iudicata", ki govori o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, torej onemogoča ponovno vsebinsko presojo enake zahteve, saj je pravica do vložitve take zahteve, s pravnomočno odločitvijo sodišča že izčrpana.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - neupoštevne navedbe
Pritožnica izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker od tožnice ni zahtevalo, naj predloži cenilne zapisnike in delovne naloge in ker je zavrnilo predlog za zaslišanje prič. Z uveljavljanjem relativnih bistvenih kršitev pa v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti.
ZKP člen 222.a, 222.a/4, 222.a/6. URS člen 23, 23/1, 25, 35, 36, 36/1, 37, 37/1.
izločitev dokazov - zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika
Po zanesljivi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pri hišni preiskavi na naslovu obdolženčevega prebivališča ni bil navzoč predstavnik Odvetniške zbornice, ni nastopil položaj, po katerem bi lahko sodišče prve stopnje za nazaj ugotovilo, da je bil zaseg telefonskih aparatov iz točke I izreka sklepa pri hišni preiskavi nezakonit ter jih v posledici obdolžencu vrnilo. Pritožnik namreč utemeljeno opozarja, da je bila hišna preiskava na naslovu obdolženčevega prebivališča z zasegom telefonskih aparatov opravljena še pred izdajo Odločbe in da je v takšnih primerih Ustavno sodišče po eni strani izhajalo iz nepovratnosti kršitev in posledične neodpravljivosti, hkrati pa je za nadaljnje posege v odvetniško zasebnost, kar pregled zaseženih telefonskih aparatov nedvomno je, zahtevalo navzočnost predstavnika Odvetniške zbornice in spoštovanje jamstev iz III. in IV. točke izreka Odločbe.
obnova pravdnega postopka - predlog za obnovo postopka - razlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - nov dokaz
Novi dokazi v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP so zgolj tisti, ki so nastali do trenutka nastopa pravnomočnosti z obnovo postopka napadene odločbe. Dokazi, ki so nastali pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
Obnova ni utemeljena že iz razloga, ker se sklicuje na dokaz, ki ni obstajal v času prejšnjega odločanja in posledično ne gre za dokaz v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.