sodba brez glavne obravnave - zahteva za glavno obravnavo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - prekinitev postopka
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v povezavi z 224. členom ZPP). Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so na njej ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa zgolj s pavšalno navedbo, da ji omenjeni dopis ni bil vročen, tožena stranka ni uspela izpodbiti verodostojnosti vročilnice.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka v pritožbi nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodbe o višini dolga in ponovno prilaga dokazila o plačilih ter izpis dobroimetja, podan s strani tožeče stranke. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu otrok - prešolanje učenca na drugo šolo - korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - nadzorovani stiki
Vprašanje prešolanja otroka v konkretnem primeru je odvisno od vprašanja, komu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato je v tej fazi postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjeno presojati, ali je prešolanje otroka na Osnovno šolo X v njegovo korist. Za ugotovitev, da večkratna menjava šole na otroke vpliva stresno, ni potrebno posebno strokovno znanje.
Odreditev nadzorovanih stikov je skrajni ukrep, ki ga sodišče določi, kadar je potrebno vzpostaviti novo vez med otrokom in staršem, kadar je otrok s strani staršev ogrožen ali kadar stiki ne potekajo.
določitev stikov z otrokom - izvajanje stikov - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka
Tudi sicer je podana pristojnost sodišča odločati le o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka in to šele potem, ko se o njih starša ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. ZPP člen 206, 206/2.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - posebna pristojnost - oprava storitev - kraj izpolnitve - predlog za prekinitev postopka - predmet pravdnega postopka
Ker gre za storitve, ki so bile opravljene na letališču, pritožnica neutemeljeno trdi, da se je že v odgovoru na tožbo sklicevala na to, da niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena Uredbe EU št. 1215/2012.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19.. ZNPPol člen 4.
prepoved diskriminacije - plačilo odškodnine - plačilo razlike v plači - dejansko delo - obstoj protipravnosti
Tožnik sicer zatrjuje neenako obravnavo pri izplačilu dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, ne zatrjuje pa nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1, zaradi katerega naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo.
Ni relevantno, da se je tožnik na poročilih o opravljenem delu vpisoval in podpisoval kot vodja izmene. Četudi se je tožnik več let tako vpisoval in podpisoval, to še ne pomeni, da je tudi dejansko opravljal delo policista vodje izmene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v spornem obdobju večinoma delal sam. Pritožba utemeljeno izpodbija zaključek sodišča, da navedeno dejstvo ne vpliva na presojo, da je tožnik opravljal delo vodje izmene, ker je moral izvajati naloge, ki jih na drugih dveh mejnih prehodih v okviru Postaje mejne policije A. opravljajo vodje izmene, medtem ko je pri delu v paru poleg navedenega vodil in organiziral delo policista na dopoldanski izmeni. Glavno opravilo delovnega mesta policista vodje izmene je organiziranje, vodenje in kontroliranje dela policistov v izmeni. Že dejstvo, da je tožnik pretežno delal sam v dvanajsturni izmeni, pomeni, da ni organiziral, vodil in kontroliral dela policistov v tej izmeni. Tožnik je sicer povedal, da je v vtoževanem obdobju izjemoma delal v paru (v 133 primerih) z drugim policistom, ki je opravljal delo od 7.00 do 15.00 ure. Delo, ki ga je v izjemnih primerih opravil drugi policist v okviru dopoldanskega delovnika med 7.00 in 15.00 uro, ne predstavlja izmenskega dela, pač pa običajen delovnik. Iz navedenih razlogov tožnik ni upravičen do razlike v plači za delovno mesto policista vodje izmene.
odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - padec delavca - zdrs na oljnem madežu - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljiva dokazna ocena
Možna posledica neustreznega vzdrževanja viličarja namreč ni le poškodba v zvezi z delovanjem (pokvarjenega) viličarja, temveč tudi njegov kvarni vpliv na okolico - v tem primeru (domnevno) iztekanje olja iz hidravlične cevi, ki je, kljub zatrjevanemu (in neizpodbitemu) zadostnemu čiščenju tal v skladišču, povzročilo padec zavarovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054818
OZ člen 6, 239, 239/2, 619, 731.
podjemna pogodba - hramba - shranjevalna pogodba - popravilo avtomobila - skrbnost dobrega gospodarjenja - pogodbeno razmerje - vsebina pogodbe - uničenje stvari - požar - odgovornost za uničenje stvari - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - vzrok za požar - skrbno ravnanje - preprečitev nastanka škode
Stranki sta sklenili podjemno pogodbo za tapeciranje notranjosti avtomobila. Plačilo podjema obsega tudi hrambo v podjem predane stvari, če ni drugače dogovorjeno. Gre za odplačno shranjevalno pogodbo.
Hramba stvari, ki jo je tožnik kot naročnik tožencu kot podjemniku izročil zaradi popravila (obnove), je sestavni del podjemnikove obveznosti popraviti stvar (619. člen OZ), plačilo za hrambo je obseženo s plačilom za popravilo stvari, za podjemnikovo obveznost shranjevanja pa je treba uporabiti pravila o odplačni hrambi (konkretno prvi odstavek 731. člena OZ, po katerem je bil toženec avtomobil dolžan hraniti kot dober gospodarstvenik).
Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost je odgovornost dolžnika, ki krši obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezal opraviti (drugi odstavek 239. člena OZ). Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila torej tudi hramba avtomobila pri tožencu.
Toženčeva odškodninska odgovornost ni podana, saj svojih obveznosti iz shranjevalne pogodbe ni kršil. Avtomobil je hranil na primernem (dogovorjenem) mestu, požara ni povzročil (vzrok za nastalo škodo ne izvira iz njegove oblastvene sfere), potrebno skrbnost oziroma prizadevanje pa je pokazal tudi pri poskusu reševanja avtomobila (preprečevanja nastanka škode).
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali odpovedi od dediščine (negativna dedna izjava). Z negativno dedno izjavo dedič domnevo, da dediščino sprejema, ovrže. Očitek negativne dedne izjave je v tem, da se šteje, da dedič, ki jo je podal in njegovi potomci (razen, če jo je podal le v svojem imenu), sploh ni postal dedič (133. člen ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00052289
ZIZ člen 23, 41. ZVPot člen 27a, 27a/2. ZPP člen 286.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - stroški upravljanja in obratovanja - upravljanje večstanovanjske stavbe - verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo v elektronski obliki
Tudi če bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo prepozno predložene dokaze (cenik in opomine), bi s tem storilo le relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00051711
ZPP člen 224, 224/1. ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-1. ZD člen 133, 133/1, 133/4, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1.
odpoved dedovanju - odpoved dedovanju v korist sodediča - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja - preklic izjave o odpovedi dediščini - dedovanje kmetijskega zemljišča - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen obdelovanja kmetije - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - odpoved pravici uveljavljati nujni dedni delež - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - zapisnik kot javna listina
Zapisnik o naroku glavne oziroma zapuščinske obravnave je javna listina.
Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00051463
ZV-1 člen 1. ZZelP člen 11, 11a. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 10. ZGO-1 člen 23, 23/1, 23/3. OZ člen 10, 171, 171/1, 179.
škodni dogodek - denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - prevzem rizika za nastalo škodo - pravična denarna odškodnina - kolesarjenje - cesta kot nevarna stvar - javno dobro - vodotok - železniški promet - ugovor pasivne legitimacije - družba za upravljanje - izpolnjeni pogoji za vpis - koncesija za gospodarsko javno službo - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vpis v zemljiško knjigo
Ker do odvzema statusa grajenega javnega dobra železniške infrastrukture v času škodnega dogodka ni prišlo je bila druga toženka tista, ki je bila dolžna predlagati spremembo vpisa v zemljiški knjigi.
Pri določitvi soprispevka tožnika k škodnemu dogodku so pomembne naslednje okoliščine, da je sonce sijalo proti tožniku, da bi tožnik ob skrbnejši vožnji lahko opazil spremembo obdelane poti, da se kolesarjenje odvija po makadamski poti, da je do škodnega dogodka prišlo pri rekreativnem kolesarjenju, kjer vsak udeleženec prevzema določene rizike, ki so sestavni del te športne panoge. Glede na te okoliščine bi moral tožnik ravnati bolj skrbno, kar pomeni, da bi moral biti bolj previden pri vožnji.
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZOPOKD je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
Trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena označba dopolnilne norme, ni skladna z ustaljeno sodno prakso. Drugače je le v primeru, ko dopolnilna norma nadomešča tudi del opisa dejanja kot dogodka v stvarnosti, ko mora biti jasno označeno, katera je ta dopolnilna norma, saj spreminjanje njene označbe lahko že pomeni spreminjanje opisa konkretnega dejanja iz obtožbe.
Prvostopno sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo o dokaznih predlogih in tudi ni ne v zapisniku o glavni obravnavi ne v sodbi obrazložilo svoje odločitve o tem, da jih ne bo izvedlo. Na tak način je sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti tudi, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank.
Res je bil dokazni predlog podan še preden se je glavna obravnava znova pričela, ko se sicer šteje, kot da prejšnje glavne obravnave ni bilo, vendar v določbah kazenskega postopka za zagovornika ni predpisana dolžnost, da bi v takšni situaciji moral vsakič znova podati iste dokazne predloge. Ni dopustno vzpostaviti domneve, da se je zagovornik odrekel predlaganim ali celo že sprejetim dokaznim predlogom, če jih po ponovnem začetku glavne obravnave ne ponovi ali izjavi, da vztraja pri že podanih dokaznih predlogih.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženemu neuspešno skušalo vročiti vabilo na predobravnavni narok za dne 15. 9. 2021, na naslov B..., P., saj obdolženi sodnega pisanja ni dvignil, prav tako pa je bila neuspešna vročitev po sodnem kurirju.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - verbalno motenje posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - nadaljevano motilno dejanje
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni bilo ponovno vzpostavljeno.
Glede tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na verbalno in fizično motenje, tožnika nista izkazala, da sta zaradi zatrjevanega ravnanja drugega toženca opustila izvrševanje posesti oziroma da bi bilo iz tega razloga izvrševanje posesti oteženo. Zato je zavrnitev zahtevka tudi v tem delu pravilna.
Glede na zastaranje kazenskega pregona zoper obdolžena D.G. in L.K., kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ni več dopusten. Zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolžene L.K., za obdolženega D.G. pa po uradni dolžnosti, skladno z določilom člena 387 ZKP, po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
Toženka je v ugovoru, ki je edina vloga, katero je vložila med postopkom pred sodiščem prve stopnje, pavšalno navedla, da je predlog za izvršbo neutemeljen in ni skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev. K tem navedbam je predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja in direktorice projektov. Teh dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo. Ravnalo je pravilno. Zatrjevane postopkovne kršitve bi sodišče prve stopnje (morda) zagrešilo le, če bi zavrnilo dokaz k navedbam, s katerimi bi toženka konkretizirano oporekala tožbenemu zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00058402
OZ člen 132, 133, 133/3, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZZZDR člen 52.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - okoljska škoda - škodljive imisije - varstvo okolja - onesnaževanje - škoda, ki presega običajne meje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izpad pričakovanega dohodka - gozdna škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - poseg v zdravo življenjsko okolje - osebnostna pravica - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - naloga izvedenca - nov izvedenec - skupno upravljanje premoženja zakoncev
Kljub temu, da je bilo izhodišče vseh treh izvedenskih mnenj ugotavljanje škode, povezane z industrijskim obratovanjem toženk, so se naloge izvedencev v bistvenem razlikovale: izvedenka za varstvo okolja je na podlagi konkretnih ugotovitev o presežnih mejnih vrednostih dovoljenih imisij v okolju tožnikov ocenjevala okoljsko tveganje in tveganje za zdravje ljudi, ki temelji na metodi analize izpostavljenosti škodljivim snovem, ter v zvezi s tem glede škodljivosti učinkov onesnaženega zraka na rast in razvoj rastlin med ostalim podala splošna pojasnila, kakšne poškodbe rastlin povzročajo npr. žveplov dioksid SO2 (razgradnja pigmentov, propadanje gozdov, nastanek kislega dežja in zakisanja okolja) in dušikov dioksid NO2 (prispeva k nastanku smoga, kislega dežja in ozona). Izvedenca gozdarske in kmetijske stroke pa sta imela nalogo oceniti dejanski vpliv imisij, kot jih je ugotovila izvedenka, na konkretne gozdove in kmetijska zemljišča tožnikov.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago o obstoju duševnih bolečin zaradi onesnaženja okolja, ki so povezane z okvarami zdravja ter povečano nevarnostjo za obolenja, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca medicinske stroke.
izpraznitev nepremičnin - nalog za izpraznitev - umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - odmera pravdnih stroškov - odmera sodne takse - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo - pravica do vrnitve sodne takse
Sodišče prve stopnje je tožnici napačno priznalo sodno takso višini 225,00 EUR, saj znaša sodna taksa za postopek na prvi stopnji 75,00 EUR. Tožeča stranka je namreč tožbo umaknila pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo, zato količnik za sodno takso za postopek na prvi stopnji po tarifni št. 1112 ZST-1 znaša 1,0 in ne 3,0. Količnik 1,0 za sodno takso nad 3.500,00 in do vključno 4.000,00 EUR spornega predmeta znaša 75,00 EUR. Vračilo razlike do plačane sodne takse v višini 150,00 EUR pa lahko tožeča stranka zahteva od sodišča na podlagi 36. člena ZST-1.
spor o stvarni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - namerna povzročitev škode - kraj povzročitve škode - odgovornost delavca - odgovornost delodajalca - denarna obveznost - načelo dispozitivnosti
Tožnik ne zahteva solidarnega plačila. Zakon mu sicer daje možnost, da bi lahko zahteval solidarno plačilo, vendar ga v konkretnem primeru ni zahteval, kar je v skladu z načelom dispozitivnosti. Torej gre v obravnavanem primeru za dva zahtevka po 15.160 EUR, kar je v pristojnosti okrajnih sodišč.