CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059011
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 182. OZ člen 46, 49, 557, 564.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - izključujoči se zahtevki - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - oporoka - kasnejše razpolaganje s pogodbo - izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe - zmota - prevara - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - ničnost pogodbe - oderuštvo - kršitve določb pravdnega postopka - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevročitev - predlog za izdajo začasne odredbe - dokazna ocena - stiska - bolezen - smrt očeta
Tožnica je podala primarni zahtevek in tri podredne zahtevke. Sodišče prve stopnje je sklep o zavarovanju izdalo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za zavarovanje zadnjega podrednega zahtevka, to je na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi oderuštva. Pri tem je spregledalo, da ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka, ter da je v primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja bistveno, ali sta zahtevka izključujoča. V obravnavani zadevi se zahtevki medsebojno izključujejo, namreč če bi sodišče po primarnem zahtevku izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavilo zaradi prevare in zmote, potem pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne bi bilo mogoče ugotoviti ničnosti. Prav ima zato pritožba, da je sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe, saj ne sklep o začasni odredbi, ne izpodbijani sklep, nimata razlogov o verjetnem obstoju terjatve za primarni zahtevek in prva dva podredna zahtevka.
V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora upniku v odgovor.
Pri odločanju o tožnikovem ugovoru in posledično o veljavi izdane začasne odredbe, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da bo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja in obremenitve za celotno nepremičnino dopustno izreči le v primeru, če bo podan verjeten obstoj terjatve po primarnem zahtevku, saj se podredni zahtevki nanašajo le na eno ali drugo pogodbo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujen ukrep
Ugotovitev izvedenke pritožnica ne more ovreči s posplošenim zatrjevanjem, da »zaenkrat« ni nameravala skočiti z mostu. Kot rečeno, je sodišče tako s pomočjo zdravstvene dokumentacije in zaslišanja pritožnice kot tudi in predvsem s pomočjo mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da je pritožnica še vedno resno samomorilno ogrožena zaradi akutne depresivne epizode, torej resno ogroža svoje življenje in/ali zdravje.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni bila agresivna (do drugih oseb) in kakšne konflikte so imeli v družini, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nosilni razlog za pritožničino pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom ni bilo nasilje do drugih oseb, temveč ogrožanje njenega lastnega življenja, saj je pod vplivom duševne bolezni skušala storiti samomor in je po ugotovitvah izvedenke še vedno resno samomorilno ogrožena.
ZZZDR člen 51, 52. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - skupno premoženje - vlaganja - vlaganja v nepremičnino - dogovor o skupni gradnji - uporabnina - dokazna ocena
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da je tožnik solastnik sporne nepremičnine, je bil posledično pravilno zavrnjen tudi zahtevek na plačilo uporabnine.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - preslepitveni namen - konkretizacija
Preslepitev v pomenu zakonskega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije je mogoča le v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca (obtoženca) morala biti izpolnjena. Obveznosti obtoženca bi torej morale biti izpolnjene do zapadlosti vsakega izdanega računa. Kot izhaja iz opisa dejanja, je zadnji račun z dne 4. 5. 2012, št. 10200060 v višini 2.400,00 EUR zapadel v plačilo 11. 5. 2012. Glede na navedeno bi obtoženec zakonske znake preslepitve direktorja oškodovanih družb lahko izvrševal najpozneje do 11. 5. 2012, torej dokler je trajalo izvajanje posla. Povsem logično je, da mora biti čas izvajanja posla v neki točki zamejen, nenazadnje že zaradi ugotavljanja zastaranja kazenskega pregona.
preživnina otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - časovne meje pravnomočnosti
Tožničino izplačilo dogovorjenega zneska tožencu v zvezi z razdelitvijo skupnega premoženja ni upoštevno že zato, ker gre za dejstvo, nastalo po koncu glavne obravnave (ob predpostavki, da je resnično).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - postopek za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Neutemeljen je očitek o pomanjkljivosti mnenja CSD. Ni podlage, ki bi pristojni CSD zavezovala, da pridobiva (tudi) poročila terapevtskih inštitutov.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 522.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 107, 114, 114/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje delodajalca - nezakonitost odpovedi - poziv nazaj na delo
V zvezi z uvedbo in izvedbo postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku je sodišče pravilno ugotovilo, da morajo biti izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, tj. da morajo biti med drugim urejena vsa razmerja z delavci. Pravilna je ugotovitev, da sklep družbenikov tožene stranke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje tožene stranke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema tožena stranka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana.
SPZ člen 223, 225, 225/1. ZTLR člen 58, 58/3, 59, 59/1. ZPP člen 70, 72/2.
stvarna služnost - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - delitev gospodujoče nepremičnine
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stvarna služnost poti po parceli 270 v korist parcele 831/41 obstajala v naravi in bila prav tako vpisana v zemljiško knjigo, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moral toženec ob nakupu še dodatno opraviti raziskovalno dolžnosti in se prepričati še drugače, ali v zemljiško knjigo vpisana služnost poti dejansko v naravi obstaja.
Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom.
OZ člen 335, 335/3, 341, 341/1, 1050, 1050/1. ZOR člen 262, 262/4, 354, 354/1, 361, 361/1, 376, 376/3. ZPP člen 2, 309a. ZJZP člen 141.
delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - odločanje v mejah zahtevka - pripoznava zahtevka - poravnalna ponudba - kapitalizirane obresti - konkretiziranost revizijskih navedb
Pri vseh položajih naknadne (objektivne) nemožnosti izpolnitve obveznosti obveznost, katere izpolnitev je postala nemogoča, preneha. To je tudi edino smiselno, saj je že po naravi stvari izpolnitev objektivno nemogoče obveznosti nemogoča. Zato s tem, ko obveznost zaradi naknadne nemožnosti njene izpolnitve preneha, nastane položaj neizpolnitve obveznosti v ožjem pomenu. Upoštevajoč pojasnjeno je okoliščina iz čigave sfere izvira vzrok nemožnosti izpolnitve oziroma kdo je odgovoren za nemožnost izpolnitve bistvena le z vidika možnosti in utemeljenosti uveljavljanja nadaljnjih (drugih) pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve, ne pa tudi glede samega prenehanja objektivno nemogoče obveznosti.
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je pravni temelj za zahtevek na podlagi pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi neizpolnitve pogodbe pridobila šele z odstopom od pogodbe 19. 12. 2019. Obveznost tožene stranke je namreč zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve prenehala že z uveljavitvijo ZJZP in ne šele z odstopom od pogodbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v dopisu izjavila, da je pripravljena izplačati vložek, pripoznala le dolžnost plačila nesporne obveznosti, ne pa tudi morebitnih obveznosti, o katerem so še potekala pogajanja. Zato v tem primeru ni mogoče zaključiti, da pripoznava predstavlja poravnalno ponudbo v smislu 309.a člena ZPP.
Ker sodišče na zastaranje zahtevkov ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na konkretiziran ugovor stranke, pritožbeno sodišče ob odsotnosti konkretnega ugovora tožene stranke morebitnega zastaranja kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti pri odločitvi ne sme upoštevati.
ZPP člen 8, 286, 286/1, 286/4, 319, 319/3, 324, 324/3, 337, 337/3.. ZPP-E člen 125.. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
pobotni ugovor - prekluzija - pravočasno navajanje trditev
Pravilen je sklep, da so bile konkretne trditve v zvezi s pobotnim ugovorom za terjatev 15.500,00 EUR podane prepozno, dokazi za dokazovanje tega pobotnega ugovora pa predlagani prepozno, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (zaslišanje strank v zvezi s tem, zaslišanje prič F.F. in D.D.. ter listinski dokazi). Odločitev o tem, da se ugotovi, da tudi ta v pobot uveljavljana terjatev ne obstaja in se pobotni ugovor posledično zavrne, je tako pravilna.
SPZ člen 75, 75/1, 75/2, 99, 99/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - oblikovanje tožbenega zahtevka - pasivna legitimacija
Z negatorno tožbo po 75. členu SPZ v zvezi z 99. členom SPZ se zagotavlja zaščita pred protipravnim vznemirjanjem lastnika (lahko pa tudi neposrednega posestnika) nepremičnine. Subjekt zaščite je torej lastnik prostorsko opredeljene nepremičnine, zato mora biti kot takšen tudi opredeljen v samem tožbenem zahtevku in izreku sodbe. Ta zahteva po prostorski opredelitvi pa ne velja tudi za toženca, ki je pri negatorni tožbi zaradi vznemirjanja lastninske pravice iz 99. člena SPZ lahko vsakdo, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika) v izvrševanju njegove lastninske pravice, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožencev, da bi morala biti v izreku izpodbijane sodbe ob pravilni uporabi materialnega prava tudi toženca prostorsko opredeljena (z navedbo pravno relevantne prostorske povezave med tožencema in nepremičnino, iz katere prihaja imisija).
odškodninska odgovornost države - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesijsko razmerje - razmejitev pristojnosti med državo in občino - odvzem koncesije - pristojnost za izvajanje nadzora - pristojnost inšpektorja - ukrep socialne inšpekcije - koncedent - vzročna zveza
Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je razmejitev pristojnosti glede socialno varstvene službe pomoči na domu med državo in občino. Samo občina kot koncedent je lahko tista, ki odvzame koncesijo za opravljanje javne službe pomoč družini na domu in ne socialna inšpekcija. Pristojnost socialne inšpekcije je omejena zgolj na predlog pristojnemu občinskemu organu, da začne postopek za prekinitev koncesijske pogodbe. Držijo sicer pritožbene navedbe, da zakon ni predvideval, da socialna inšpekcija naloži odvzem koncesije z odločbo. Zakon omenja le predlog. Vendar takšno postopanje inšpektorja, tudi če mu je mogoče očitati protipravnost, ne more biti v nobeni vzročni zvezi s plačili, ki jih je izvedla tožeča stranka. Plačila so temeljila na pravno formalno veljavnem pogodbenem koncesijskem razmerju in ne na postopkih ali odločbah socialne inšpekcije.
Tožeča stranka si napačno razlaga materialno pravo v smislu, da je lahko začela postopek za odvzem koncesije šele, ko je postala odločba socialne inšpekcije z dne 9. 11. 2015 (s katero je bilo tožeči stranko naloženo, da začne postopek odvzema koncesije) dokončna. Postopek odvzema koncesije bi tožeča stranka lahko začela takoj, ko se je seznanila z obstojem razlogov po 47.l členu ZSV, to pa je bilo že v letu 2015. Predhodna odločba ali predlog socialne inšpekcije namreč ni nikjer določena kot predpostavka za začetek postopka odvzema koncesije. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzročna zveza med očitano protipravnostjo in škodo v danem primeru ni podana.
V vseh primerih, ko storilec stori ali poskusi storiti tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, za kar gre v obravnavani zadevi, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, ki je zakonski znak majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma poskus tega kaznivega dejanja.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za navidezni stek zaradi inkluzije. Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
Odločba o kazenski sankciji sodbe I K 16201/2019 z dne 9. 3. 2020 je izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati ob izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ker jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obdolženki izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat.
Pritožbene navedbe in njena ocena prezadolženosti družbe E. d.o.o., ki nasprotuje oceni sodišča prve stopnje o tem, ali je bila v času obdolženčevega ravnanja navedena družba prezadolžena, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati iz že navedenih razlogov, ker obtožba obdolženčevo preslepitveno ravnanje konkretizira le s trditvijo, da je pri sklenitvi posla v mesecu juniju 2012 prokurista preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da ne bodo mogle biti izpolnjene, ko mu je zamolčal, da je družba E. d.o.o. v slabem finančnem položaju, saj je imela od 19. 9. 2021 blokirana transakcijska računa in mu je zamolčal njeno prezadolženost ter da zato obveznosti ne bo mogla poravnati, kar pa je v obtožbi konkretizirano le z blokado računov družbe, ki je nastopila tri mesece kasneje. Ker druge okoliščine, ki bi kazale na slabo finančno stanje družbe v juniju 2012, ko bi naj obdolženec zamolčal prezadolženost družbe, prav tako pa ne druge okoliščine, ki bi kazale na njegov preslepitveni namen, v opisu kaznivega dejanja niso navedene, sodišče prve stopnje pa bi ravnalo obdolžencu v škodo, če bi samo te okoliščine ugotavljalo in jih pojasnjevalo v obrazložitvi sodbe ter z njimi utemeljevalo njegov preslepitveni namen, so pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za drugačno oceno dejanskega stanja obravnavane zadeve in odločitev prvostopenjskega sodišča, neutemeljene.
Ni bilo toženčevo le dokazno breme za dokazanost, da je te sporne mesečne najemnine izročil – plačal tožniku, ampak tudi trditveno breme, da navede okoliščine, v katerih je toženec tožniku izročil gotovinske zneske zatrjevanih plačanih najemnin za vsakega od navedenih mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00058401
ZPP člen 14, 163, 163/4, 253, 339, 339/1. OZ člen 171, 179, 182, 299, 299/2.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - ustno podajanje izvedenskega mnenja - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških
Fotografiranje je bilo tožnikov odziv na toženčev napad, zato pritožbenemu stališču o tožnikovem prispevku k nastali škodi ni mogoče pritrditi. Sicer pa grobega fizičnega in verbalnega nasilja kakršnokoli nenasilno dejanje (fotografiranje) ne opravičuje.
Ni bistveno, na kakšen način je do poškodb prišlo: zaradi direktnega udarca z ročajem motike ali zaradi tožnikovega padca, ki ga je zakrivil toženec.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je odsotnost ustno podanega izvedenskega mnenja procesna kršitev le v primeru, če je stranka podala trditve, glede katerih bi bilo izvedenca treba zaslišati, ali če so te povzročile dvom v pravilnost in popolnost pisnega menja oz. niso bile pavšalne, neobrazložene. Ker bi bilo v obravnavnem primeru ustno podajanje mnenja – glede na podane pripombe – le podvajanje pisnega menja, je bila zahteva za ustno podajanje mnenja upravičeno zavrnjena.
stiki otroka - začasna odredba - korist mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker niso bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi omogočale oceno, kako bo deklica ta čas doživljala neposredni stik z očetom, ni mogoče sklepati, da izvajanje takih stikov, četudi pod nadzorom CSD, ne bo za deklico bolj ogrožajoče kot njihovo neizvajanje.
Hitrost postopanja ne sme imeti prednosti pred otrokovo dobrobitjo.