CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00051660
ZZZDR člen 59, 59/1, 84, 84/2. OZ člen 346, 543.
preklic darila - vrnitev darila kot posledica preklica - darilna pogodba med zakoncema - podlaga darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - skupna vlaganja - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - splošni zastaralni rok za kondikcijski zahtevek - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - dokazna ocena izpovedi prič - predujem za stroške izvedenca
Preklic darila po 84. členu ZZZDR ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski „veri v dosmrtno skupno življenje“, marveč vsebuje številne druge primesi ali druge primesi celo prevladujejo.
Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega ali drugega zakonca, če je bilo tako obsežno, da je premoženje spremenilo identiteto, povzroči transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev, vložek posebnega premoženja enega ali drugega zakonca pa vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta kot zakonca na parceli zgradila stanovanjsko hišo, kar pomeni, da sta ustvarila novo stvar. Vračila darila tožnica ne more več zahtevati, saj darilo, kot je bilo ob daritvi, ne obstoji več. Zato ima možnost uveljavljati darilo le v okviru ugotavljanja skupnega premoženja in deležev zakoncev na njem.
Tožničina starša sta pomagala tožnici in tožencu kot mlademu paru, da si ustvarita samostojno življenje in zgradita svoj dom, in ne gre za darilo, ki bi bilo dano izključno tožnici, ampak je bilo dano njeni družini. Ker je sodišče pravilno upoštevalo, da je bila pomoč dana obema zakoncema, se višina deležev zakoncev iz tega naslova ne more spremeniti.
Ob ugotovitvi, da je bil toženčev prispevek h gradnji stanovanjske hiše večji od tožničinega, tožničin prispevek v skrbi za gospodinjstvo in otroka pa večji od toženčevega, je pravilna ugotovitev, da je bil njun prispevek v delu približno enak.
Toženec je s šesto pripravljalno vlogo ob podaji pripomb na izvedensko mnenje predlagal zaslišanje izvedenca, medtem ko je tožnica s pripravljalno vlogo navedla, da nasprotuje zaslišanju, ker je izvedenec v celoti in obširno že odgovoril na vsa vprašanja sodišča. Tožnica se zato s pritožbo utemeljeno zavzema, da je dolžan predujem za nagrado in stroške izvedenca z zaslišanjem na naroku nositi toženec. Glede na to, da je tudi on v postopku predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke ter je samo on predlagal njegovo neposredno zaslišanje na naroku za razjasnitev pripomb, ki jih je podal, je v obravnavani zadevi treba odstopiti od splošnega načela, da stroške predujma, kljub pripombam nasprotne stranke, krije stranka, ki je izvedenca predlagala.
ZZZDR člen 51, 52. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - skupno premoženje - vlaganja - vlaganja v nepremičnino - dogovor o skupni gradnji - uporabnina - dokazna ocena
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da je tožnik solastnik sporne nepremičnine, je bil posledično pravilno zavrnjen tudi zahtevek na plačilo uporabnine.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - preživnina za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki - stroški stikov
Vsakdo ima pravico do svobodne izbire kraja bivanja. Vzrok selitve udeležencev postopka je zato pravno neodločilen. Tako kot se je nasprotna udeleženka tekom postopka preselila v najemniško stanovanje novega partnerja, zaradi česar so stroški bivanja otrok višji, se je tudi predlagatelj preselil v drug kraj bivanja, zaradi česar so posledično višji tudi stroški prevozov na stik.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZKP člen 109, 109/2, 502, 502/1, 502a, 502a/2, 502a/3, 502a/5, 502d.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - naknadna kontradiktornost - nevarnost - razveljavitev sklepa
Postopek začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi oziroma zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka po ZKP namreč v začetni fazi ni kontradiktoren in oseba, zoper katero se predlaga uvedba tega ukrepa, z njim ne sme biti seznanjena, vse dokler začasno zavarovanje ni izvršeno, saj bi bilo to v nasprotju z naravo tega ukrepa.
ZKP pogoja nevarnosti ne ureja drugače, kot ga ureja ZIZ, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 270. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih začasnih zavarovanj zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in seveda zavarovanj premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051982
KZ člen 1, 243, 243/1. ZTFI člen 382, 382/1-1. ZKP člen 428, 428/2. KZ-1 člen 2.
notranja informacija - zloraba notranje informacije - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - dopolnilna norma - zloraba - pojem zlorabe - obarvani naklep - pridobitev koristi - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - predsednik uprave družbe - privilegiran položaj - nakup delnic - čas nakupa - čas seznanitve z notranjo informacijo
Glede na zgodovinsko in namensko razlago določbe 243. člena KZ ter naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je storilcu mogoče očitati, da je notranjo informacijo naklepno uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist.
Če bi imel obdolženec namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, bi informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj ali čim prej po izjavi za medije, saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.
SPZ člen 75, 75/1, 75/2, 99, 99/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - oblikovanje tožbenega zahtevka - pasivna legitimacija
Z negatorno tožbo po 75. členu SPZ v zvezi z 99. členom SPZ se zagotavlja zaščita pred protipravnim vznemirjanjem lastnika (lahko pa tudi neposrednega posestnika) nepremičnine. Subjekt zaščite je torej lastnik prostorsko opredeljene nepremičnine, zato mora biti kot takšen tudi opredeljen v samem tožbenem zahtevku in izreku sodbe. Ta zahteva po prostorski opredelitvi pa ne velja tudi za toženca, ki je pri negatorni tožbi zaradi vznemirjanja lastninske pravice iz 99. člena SPZ lahko vsakdo, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika) v izvrševanju njegove lastninske pravice, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožencev, da bi morala biti v izreku izpodbijane sodbe ob pravilni uporabi materialnega prava tudi toženca prostorsko opredeljena (z navedbo pravno relevantne prostorske povezave med tožencema in nepremičnino, iz katere prihaja imisija).
ZGD-1 člen 425, 425/1, 522.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 107, 114, 114/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje delodajalca - nezakonitost odpovedi - poziv nazaj na delo
V zvezi z uvedbo in izvedbo postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku je sodišče pravilno ugotovilo, da morajo biti izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, tj. da morajo biti med drugim urejena vsa razmerja z delavci. Pravilna je ugotovitev, da sklep družbenikov tožene stranke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje tožene stranke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema tožena stranka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 29, 29/2, 30.
najem poslovnih prostorov - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - fiktivna pogodba - pravica do izjave
Nalog za izpraznitev poslovnega prostora se lahko izda le, če ob zaključku glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka še zaseda oziroma uporablja zadevne poslovne prostore ter jih ni izročila tožeči stranki. Glede na to, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala, da je bila najemna pogodba fiktivna, da poslovnih prostorov ni nikoli uporabljala, da jih je uporabljal le A. A., ki je bil v dejanskem razmerju s tožečo stranko, ta pa je že leta 2018 predal ključe in prenehal uporabljati poslovne prostore, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali tožena stranka poslovne prostore (še) uporablja ali zaseda ter čigave so stvari v teh prostorih in ali je A. A. res izročil ključe poslovnih prostorov v tajništvu tožeče stranke B. B.
Primopredajni zapisnik služi le ugotavljanju stanja stvari in prostorov ob njihovi vrnitvi, ni pa pogoj za to, da se poslovni prostor šteje za vrnjenega.
odškodninsko pravo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom dvanajstega rebra na levi strani z minimalnim premikom odlomkov ter udarnino in odrgnino desnega kolena. Celotna denarna odškodnina iz naslova nematerialne škode znaša 5.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 3,9 povprečnih neto plač. Upoštevaje sodno prakso (glej primer II Ips 523/2000,II Ips 52/2000, VSL I Cp 558/2016) je prisojena denarna odškodnina pravična in tudi ustrezno umeščena v razpon odškodnin, prisojenih za zelo lahke primere. Sodišče prve stopnje je materialno pravo (179. člen OZ) uporabilo pravilno.
odškodninska odgovornost države - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesijsko razmerje - razmejitev pristojnosti med državo in občino - odvzem koncesije - pristojnost za izvajanje nadzora - pristojnost inšpektorja - ukrep socialne inšpekcije - koncedent - vzročna zveza
Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je razmejitev pristojnosti glede socialno varstvene službe pomoči na domu med državo in občino. Samo občina kot koncedent je lahko tista, ki odvzame koncesijo za opravljanje javne službe pomoč družini na domu in ne socialna inšpekcija. Pristojnost socialne inšpekcije je omejena zgolj na predlog pristojnemu občinskemu organu, da začne postopek za prekinitev koncesijske pogodbe. Držijo sicer pritožbene navedbe, da zakon ni predvideval, da socialna inšpekcija naloži odvzem koncesije z odločbo. Zakon omenja le predlog. Vendar takšno postopanje inšpektorja, tudi če mu je mogoče očitati protipravnost, ne more biti v nobeni vzročni zvezi s plačili, ki jih je izvedla tožeča stranka. Plačila so temeljila na pravno formalno veljavnem pogodbenem koncesijskem razmerju in ne na postopkih ali odločbah socialne inšpekcije.
Tožeča stranka si napačno razlaga materialno pravo v smislu, da je lahko začela postopek za odvzem koncesije šele, ko je postala odločba socialne inšpekcije z dne 9. 11. 2015 (s katero je bilo tožeči stranko naloženo, da začne postopek odvzema koncesije) dokončna. Postopek odvzema koncesije bi tožeča stranka lahko začela takoj, ko se je seznanila z obstojem razlogov po 47.l členu ZSV, to pa je bilo že v letu 2015. Predhodna odločba ali predlog socialne inšpekcije namreč ni nikjer določena kot predpostavka za začetek postopka odvzema koncesije. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzročna zveza med očitano protipravnostjo in škodo v danem primeru ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00058401
ZPP člen 14, 163, 163/4, 253, 339, 339/1. OZ člen 171, 179, 182, 299, 299/2.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - ustno podajanje izvedenskega mnenja - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških
Fotografiranje je bilo tožnikov odziv na toženčev napad, zato pritožbenemu stališču o tožnikovem prispevku k nastali škodi ni mogoče pritrditi. Sicer pa grobega fizičnega in verbalnega nasilja kakršnokoli nenasilno dejanje (fotografiranje) ne opravičuje.
Ni bistveno, na kakšen način je do poškodb prišlo: zaradi direktnega udarca z ročajem motike ali zaradi tožnikovega padca, ki ga je zakrivil toženec.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je odsotnost ustno podanega izvedenskega mnenja procesna kršitev le v primeru, če je stranka podala trditve, glede katerih bi bilo izvedenca treba zaslišati, ali če so te povzročile dvom v pravilnost in popolnost pisnega menja oz. niso bile pavšalne, neobrazložene. Ker bi bilo v obravnavnem primeru ustno podajanje mnenja – glede na podane pripombe – le podvajanje pisnega menja, je bila zahteva za ustno podajanje mnenja upravičeno zavrnjena.
Čeprav sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi formalno ni odločilo, da se že končani dokazni postopek dopolni (peti odstavek 299. člena ZKP), je s tem, ko je dokaznemu predlogu zagovornika ugodilo in v dokazne namene prebralo predložena sms sporočila, kazenski postopek de facto vrnilo v fazo dokazovanja in ga dopolnilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo navedbe nasprotnega udeleženca, da na njegovo obveznost iz pogodbe ne vpliva dejstvo, da mu predlagatelj ni izdal računa oziroma da ni zahteval plačila. Pritožbena navedba, da izostanek zahteve za plačilo pomeni, da je predlagatelj štel, da obveznost nasprotnega udeleženca ne obstoji, je novota, pa tudi neutemeljena. Izostanek zahteve za plačilo nima takšnega pomena. Iz tega razloga predlagatelj ni bil dolžan zatrjevati in dokazovati, da je nasprotnega udeleženca (pisno) pozival, sodišče prve stopnje pa se pravilno v tem delu ni opredeljevalo do izpovedi zakonitih zastopnikov predlagatelja.
Ni bilo toženčevo le dokazno breme za dokazanost, da je te sporne mesečne najemnine izročil – plačal tožniku, ampak tudi trditveno breme, da navede okoliščine, v katerih je toženec tožniku izročil gotovinske zneske zatrjevanih plačanih najemnin za vsakega od navedenih mesecev.
trditvena podlaga - prekluzije - preživnina za otroka - ocena potreb - določitev višine preživnine za otroka
Navedbe toženke niso bile prepozne (zaradi prekluzije - glej 286. člen ZPP). Najprej iz razloga, ker se je z izdajo delne sodbe, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se otroka dodelita tožniku v varstvo in vzgojo, določeni pa so bili tudi stiki toženke z otrokoma (tožnikovemu tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, identičen zahtevek toženke iz nasprotne tožbe pa je bil zavrnjen), zgodil "preobrat" v postopku oziroma se je vzpostavila procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje šele začelo osredotočeno voditi postopek v zvezi z ugotavljanjem preživninskih potreb otrok in glede preživninske obveznosti toženke. Iz teh razlogov se reševanje spora tudi ne bi zavleklo, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo te navedbe toženke (glej tretji odstavek 286. člena ZPP).
Pri odločanju o preživninski obveznosti staršev imajo izkustvena pravila, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pomembno težo, ko se presoja pravilnost logično racionalne strukture spoznanja o (ne)dokazanosti pomembnih dejstev, ki so jih navajale pravdne stranke.
Pritožbene navedbe in njena ocena prezadolženosti družbe E. d.o.o., ki nasprotuje oceni sodišča prve stopnje o tem, ali je bila v času obdolženčevega ravnanja navedena družba prezadolžena, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati iz že navedenih razlogov, ker obtožba obdolženčevo preslepitveno ravnanje konkretizira le s trditvijo, da je pri sklenitvi posla v mesecu juniju 2012 prokurista preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da ne bodo mogle biti izpolnjene, ko mu je zamolčal, da je družba E. d.o.o. v slabem finančnem položaju, saj je imela od 19. 9. 2021 blokirana transakcijska računa in mu je zamolčal njeno prezadolženost ter da zato obveznosti ne bo mogla poravnati, kar pa je v obtožbi konkretizirano le z blokado računov družbe, ki je nastopila tri mesece kasneje. Ker druge okoliščine, ki bi kazale na slabo finančno stanje družbe v juniju 2012, ko bi naj obdolženec zamolčal prezadolženost družbe, prav tako pa ne druge okoliščine, ki bi kazale na njegov preslepitveni namen, v opisu kaznivega dejanja niso navedene, sodišče prve stopnje pa bi ravnalo obdolžencu v škodo, če bi samo te okoliščine ugotavljalo in jih pojasnjevalo v obrazložitvi sodbe ter z njimi utemeljevalo njegov preslepitveni namen, so pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za drugačno oceno dejanskega stanja obravnavane zadeve in odločitev prvostopenjskega sodišča, neutemeljene.
OZ člen 335, 335/3, 341, 341/1, 1050, 1050/1. ZOR člen 262, 262/4, 354, 354/1, 361, 361/1, 376, 376/3. ZPP člen 2, 309a. ZJZP člen 141.
delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - odločanje v mejah zahtevka - pripoznava zahtevka - poravnalna ponudba - kapitalizirane obresti - konkretiziranost revizijskih navedb
Pri vseh položajih naknadne (objektivne) nemožnosti izpolnitve obveznosti obveznost, katere izpolnitev je postala nemogoča, preneha. To je tudi edino smiselno, saj je že po naravi stvari izpolnitev objektivno nemogoče obveznosti nemogoča. Zato s tem, ko obveznost zaradi naknadne nemožnosti njene izpolnitve preneha, nastane položaj neizpolnitve obveznosti v ožjem pomenu. Upoštevajoč pojasnjeno je okoliščina iz čigave sfere izvira vzrok nemožnosti izpolnitve oziroma kdo je odgovoren za nemožnost izpolnitve bistvena le z vidika možnosti in utemeljenosti uveljavljanja nadaljnjih (drugih) pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve, ne pa tudi glede samega prenehanja objektivno nemogoče obveznosti.
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je pravni temelj za zahtevek na podlagi pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi neizpolnitve pogodbe pridobila šele z odstopom od pogodbe 19. 12. 2019. Obveznost tožene stranke je namreč zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve prenehala že z uveljavitvijo ZJZP in ne šele z odstopom od pogodbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v dopisu izjavila, da je pripravljena izplačati vložek, pripoznala le dolžnost plačila nesporne obveznosti, ne pa tudi morebitnih obveznosti, o katerem so še potekala pogajanja. Zato v tem primeru ni mogoče zaključiti, da pripoznava predstavlja poravnalno ponudbo v smislu 309.a člena ZPP.
Ker sodišče na zastaranje zahtevkov ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na konkretiziran ugovor stranke, pritožbeno sodišče ob odsotnosti konkretnega ugovora tožene stranke morebitnega zastaranja kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti pri odločitvi ne sme upoštevati.