• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 28
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL Sklep VII Kp 33378/2020
    19.11.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00052673
    ZKP člen 26, 26/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
    kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kraj storitve kaznivega dejanja - krajevna pristojnost sodišča - opis kaznivega dejanja - sprejem kazenske ovadbe - pravni pouk
    Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ki ga je vložil oškodovanec kot tožilec. Dodatna pritožbena pojasnila in obrazložitev obtožnega predloga zato očitkov, kot so navedeni v opisu dejanja, ne morejo spremeniti.
  • 182.
    VSL Sklep I Cp 1712/2021
    19.11.2021
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00051272
    ZLNDL člen 3, 5.
    pravica uporabe - lastninjenje - sklepčnost tožbe - originarna pridobitev lastninske pravice - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - vpis pravice v zemljiško knjigo - deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
    V skladu z utrjeno sodno prakso, ki jo ponudi tudi pritožba, je izbira pravnega varstva prepuščena tožniku. Ni razloga, da tožnica – še posebej v konkretnem primeru, ko zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice – svoje pravice ne bi mogla varovati (le) z ugotovitveno tožbo. Če se pridobi pravica originarno oz. na podlagi zakona, dajatveni zahtevek ni potreben. Zato je stališče sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe zmotno.
  • 183.
    VSL Sodba I Cp 1101/2021
    19.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00056361
    ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. OZ člen 87, 87/1.
    kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - povprečna skrbnost - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - kreditna obveznost - sodna praksa Sodišča EU - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
    Toženka tako občutne spremembe tečaja EUR/CHF v trenutku sklepanja pogodbe ni mogla z gotovostjo napovedati in je tožnikoma predstavila vse bistvene informacije, s katerimi je razpolagala.

    Znatno neravnotežje se kaže bodisi v znatnem ekonomskem učinku nejasne pogodbene določbe bodisi v resnem posegu v potrošnikov pravni položaj v smislu omejitve pravic, oviranju izvrševanja pravic ali naložitve dodatnih obveznosti.

    Pravica kreditojemalca predlagati konverzijo po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma predstavlja učinkovito obliko zavarovanja pred nadaljnjim izvajanjem spornega pogodbenega pogoja, saj bi s prenovitvijo kreditne pogodbe ugasnila glavna obveznost, z njo pa tudi valutno tveganje, ki sta ga tožnika prevzela s sklenitvijo pogodbe.

    Za zaključek o tem, da je tožnik (potrošnik) vedel za razlog ničnosti pogodbe, je pomembno tudi, koliko časa je bilo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, razumno potrebno, da se je seznanil s pravno oceno o morebitni ničnosti pravnega razmerja.
  • 184.
    VSL Sklep II Cp 1233/2021
    19.11.2021
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00051198
    ZNP člen 125.
    razdružitev nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - solastnina na nepremičnini - služnostna pravica stanovanja - upravičeno večji interes do stvari
    Pritožba napačno razume določilo 125. člena ZNP. V skladu s tem členom sodišče po uradni dolžnosti ustanovi stvarno služnost le v primeru, če udeleženec, ki so mu bile stvari dodeljene, teh stvari ne more oziroma delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
  • 185.
    VSL Sodba V Cpg 524/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00051986
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-e, 119, 119/1, 119/1-b, 119/4.
    blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pravna narava razmerja - pogodba o distribuciji - registracija blagovne znamke - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke - prednost starejše znamke - zloraba zaupanja - slaba vera prijavitelja znamke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - dokaz z izvedencem - relevantnost dokaza
    Naloga tožene stranke kot lokalnega distributerja, za kar je prejemala plačilo, je bila poiskati ključne kupce, zgraditi prodajno mrežo, promovirati proizvode in določiti prodajne pogoje.

    Naloga tožene stranke je bila namreč ravno ta, da poskrbi za prodajo in promocijo izdelkov tožeče stranke pod navedeno blagovno znamko na trgu Republike Slovenije in Srednje ter Južne Evrope. Tožena stranka je bila poslovni partner tožeče stranke v okviru opisanega poslovnega odnosa po distribucijski pogodbi, kar pa ne more vplivati na njeno upravičenje do registracije enake figurativne blagovne znamke za isto vrsto proizvodov in storitev, kot jo je predhodno že registrirala tožeča stranka.

    Namen točke e prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je v tem, da imetnik znamke od distributerja pričakuje lojalnost in ščitenje njenih interesov, tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila.

    Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno že iz navedb strank v postopku ugotovilo, da je bil odnos med strankama tesen in zaupen in je bilo vzpostavljeno distribucijsko in ne le prodajno razmerje.

    Vprašanje slabe vere ni pravno odločilnega pomena pri presoji, ali je v postopku izkazan zakonski dejanski stan po točki b prvega odstavka 119. člena v zvezi s točko e prvega odstavka 44. člena ZIL-1.
  • 186.
    VSM Sodba in sklep IV Kp 59009/2012
    18.11.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00059834
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-3, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-2. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4. ZZUSUDJZ člen 3.
    tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zavrnilna sodba na II. stopnji - uradni preizkus izpodbijane sodbe - zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev kazenske sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena
    Zadržanje zastaranja v času COVID-a.
  • 187.
    VSC Sodba Cp 444/2021
    18.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00053000
    OZ člen 131, 131/1, 163.
    odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odškodninska odgovornost - opustitev čiščenja poledenelega parkirišča
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da čas nesreče spada v čas po preteku enega dne po zadnjem sneženju, ki ga Pravilnik določa kot časovni okvir, in da bi zavarovanec tožene stranke moral v času enega dne po sneženju poskrbeti za očiščenje in posipanje poledenele površine parkirišča, na katerem je prišlo do nesreče. Površina parkirišča v času nesreče torej ni bila očiščena in posipana, od zadnjega sneženja pa je minilo več kot en dan. Ob tem, ko tožena stranka ni niti zatrjevala, da je bil razlog (ki mora biti v takih primerih objektiven) za prenehanje oziroma neredno opravljanje storitev utemeljen, zaradi česar sodišče tega ni ugotavljalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zavarovanec tožene stranke ni zadostil standardu potrebne skrbnosti pri opravljanju čiščenja in posipavanja sporne površine (standard posebej skrbnega strokovnjaka po drugem odstavku 6. člena OZ), in da je zato je tožniku odgovoren za škodo, ki je vzročno povezano nastala (prvi odstavek 131. člena OZ). Če bi zavarovanec tožene stranke ukrepal, kot mu je nalagalo dolžno ravnanje, bi škodo lahko preprečil.
  • 188.
    VDSS Sodba Pdp 555/2021
    18.11.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00053470
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.. ZPP člen 362, 362/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - kršitev navodil zdravnika
    Dolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost. Zgolj okoliščini, da je imel tožnik na svojem avtomobilu napis "odkup vozil A." (šele kasneje je pričel z opravljanjem te dejavnosti v okviru samozaposlitve) ter, da se je z detektivom dogovarjal o odkupu enega vozila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za zaključek, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost.
  • 189.
    VDSS Sodba Pdp 448/2021
    18.11.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00052405
    ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
    položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
    Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Prav tako ni pomembno, ali je bilo delo operativnih skupin organizirano izmensko (in je tožniku posledično pripadal dodatek za izmensko delo). Ker operativna skupina ni izmena, vodenje operativne skupine ni vodenje izmene v smislu citiranih določb, zato tožnikov zahtevek za plačilo položajnega dodatka ni utemeljen.
  • 190.
    VSC Sklep I Cp 450/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00050835
    ZPP člen 339, 339/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
    stroški sodnega tolmača - obseg prevoda
    Dejstvo o številu upoštevanih strani (528,18 strani) dokazuje, da je sodna tolmačka upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, saj bi v nasprotnem primeru bilo število prevedenih strani izraženo s celim številom. Glede na dejstvo, da je sodna tolmačka opravila prevod 617 strani izvirnega besedila, pri obračunu pa upoštevala 528,18 strani, je pravilno upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, ko je število prevedenih strani 528,18 izračunala na podlagi dejanskega števila prevedenih znakov, kar potrjuje stroškovniku priložena specifikacija.

    Pravno zmotna je namreč pritožbena trditev, da je pri odmeri nagrade v skladu z veljavnim pravilnikom bistvenega pomena število znakov, ne pa število strani.
  • 191.
    VSL Sodba I Cpg 220/2021
    18.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00050891
    URS člen 26. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 13, 24, 26, 27.
    odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo sodnika - protipravnost - kvalificirana protipravnost - predhodni preizkus tožbe - spor z mednarodnim elementom - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pristojnost slovenskega sodišča - vsebinsko odločanje o zahtevku
    Pri presoji o protipravnosti ravnanja je treba izhajati iz same narave sodniškega dela, zato pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju tako govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.

    V zadevnem primeru je bilo postopanje sodišča v skladu s predpisi, ko je tožbo vročilo v odgovor toženi stranki. Po ugovorih tožene stranke glede mednarodne pristojnosti in uporabe prava je sodišče naredilo primerne korake, da je raziskalo dejstva, da je lahko razčistilo ta vprašanja. Zavrženje tožbe ob njenem predhodnem preizkusu ne bi bilo niti v skladu z določili Bruseljske uredbe I.
  • 192.
    VSL Sklep in sodba V Cpg 545/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00054378
    URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198. ZPP člen 212. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
    kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
    V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.

    Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.

    Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.

    Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
  • 193.
    VSC Sklep I Cp 409/2021
    18.11.2021
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00052154
    DZ člen 98, 98/2. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 10.
    pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - razmerja med starši in otroki
    Haaška konvencija (1996) v 10. členu določa izjemo od splošnega pravila, ob kateri so lahko ob v navedenem členu opredeljenih izpolnjenih pogojih pristojni organi države pogodbenice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča.
  • 194.
    VSC Sklep Cp 401/2021
    18.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSC00051023
    ZD člen 221.
    dodatni sklep o dedovanju - prenosljivost pravice - odstop dednega deleža - dedna pravica
    Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.
  • 195.
    VSL Sodba II Cp 1602/2021
    18.11.2021
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00051309
    OZ člen 86. ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZPotK člen 1. ZBS-1 člen 1. ZPP člen 337, 337/1.
    pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - dobra vera - slaba vera banke - pravica in dolžnost informiranja - seznanitev s splošnimi pogoji - bistvena sestavina pogodbe - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - konverzija - monetarna politika - ničnost kreditne pogodbe - pravo EU - implementacija direktive - nedopustna pritožbena novota
    Predstavitev različnih možnih scenarijev v grafični obliki kot oblika ponazoritve prevzetega rizika bi bila sicer možna, nikakor pa ne more biti zahtevana kot standard, saj je dejanska vrednost (relevantnost) naključno izbranih potencialnih scenarijev znana šele ex post.

    Pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten, ker v času sklepanja pogodbe ni ustvarjal oz. ni pomenil znatnega neravnovesja med obveznostmi strank posla.
  • 196.
    VSC Sklep Cp 408/2021
    18.11.2021
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00051251
    ZN člen 47, 48.
    pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
    Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti je glede na trditve pravdnih strank o obstoju oziroma neobstoju zunajzakonske skupnosti v času, ko je tožnik po zatrjevanjih v tožbi toženki posodil 3.000,00 EUR, to je v avgustu 2014, pravno pomembno vprašanje. Gre za predhodno ali prejudicialno vprašanje o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Šele ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je v času zatrjevanega posojila obstajala zunajzakonska skupnost med pravdnima strankama, bo lahko nadalje ugotavljalo, ali je bila veljavno sklenjena posojilna pogodba, oziroma odločilo o ugovoru ničnosti ustne posojilne pogodbe iz razloga, ker pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.
  • 197.
    VSL Sodba V Cpg 469/2021
    18.11.2021
    MEDIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00051444
    ZMed člen 112, 112/2, 112/3, 113. ZKUASP člen 9, 9-4, 75. ZASP člen 31.
    obveznost prenosa RTV-programov - pravilo "must-carry" - pravilo "must-offer" - neodplačnost - kabelska retransmisija - izključna materialna avtorska pravica - individualno upravljanje avtorske pravice
    Pravili o neodplačnosti obveznosti prenosa in obveznosti ponujanja iz drugega in tretjega odstavka 112. člena ZMed se nanašata zgolj na prepoved odplačnosti samega dostopa do signala za prenos.
  • 198.
    VSC Sklep I Cp 412/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC00050917
    Zakon o dedovanju (1955) člen 175.
    stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
    Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.

    V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
  • 199.
    VSL Sodba V Cpg 622/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00054572
    ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2, II/2-7.
    kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
    V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.

    Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.

    Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.

    Tožena stranka bi morala podati konkretne trditve o dejstvih na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
  • 200.
    VSL Sklep V Cpg 531/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00055657
    ZPP člen 19, 19/3, 363, 363/1.
    stvarna pristojnost sodišča - pritožba proti sklepu - nedovoljena pritožba
    Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena, če ni v zakonu določeno, da pritožbe ni (prvi odstavek 363. člena ZPP). Skladno z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPP zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 28
  • >
  • >>