motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba tožbe - prepovedni zahtevek - stroški postopka
Ker je tožeča stranka z enim od obeh relevantnih zahtevkov v motenjskih pravdah (in sicer prepovednim) v celoti uspela, z restitucijskim pa (v celoti) propadla, je sodišče prve stopnje (v zvezi s stroškovno odločitvijo) pravilno presodilo, da je vsaka od strank v postopku uspela približno polovično.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056361
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. OZ člen 87, 87/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - povprečna skrbnost - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - kreditna obveznost - sodna praksa Sodišča EU - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Toženka tako občutne spremembe tečaja EUR/CHF v trenutku sklepanja pogodbe ni mogla z gotovostjo napovedati in je tožnikoma predstavila vse bistvene informacije, s katerimi je razpolagala.
Znatno neravnotežje se kaže bodisi v znatnem ekonomskem učinku nejasne pogodbene določbe bodisi v resnem posegu v potrošnikov pravni položaj v smislu omejitve pravic, oviranju izvrševanja pravic ali naložitve dodatnih obveznosti.
Pravica kreditojemalca predlagati konverzijo po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma predstavlja učinkovito obliko zavarovanja pred nadaljnjim izvajanjem spornega pogodbenega pogoja, saj bi s prenovitvijo kreditne pogodbe ugasnila glavna obveznost, z njo pa tudi valutno tveganje, ki sta ga tožnika prevzela s sklenitvijo pogodbe.
Za zaključek o tem, da je tožnik (potrošnik) vedel za razlog ničnosti pogodbe, je pomembno tudi, koliko časa je bilo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, razumno potrebno, da se je seznanil s pravno oceno o morebitni ničnosti pravnega razmerja.
pravica uporabe - lastninjenje - sklepčnost tožbe - originarna pridobitev lastninske pravice - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - vpis pravice v zemljiško knjigo - deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V skladu z utrjeno sodno prakso, ki jo ponudi tudi pritožba, je izbira pravnega varstva prepuščena tožniku. Ni razloga, da tožnica – še posebej v konkretnem primeru, ko zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice – svoje pravice ne bi mogla varovati (le) z ugotovitveno tožbo. Če se pridobi pravica originarno oz. na podlagi zakona, dajatveni zahtevek ni potreben. Zato je stališče sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe zmotno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052673
ZKP člen 26, 26/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kraj storitve kaznivega dejanja - krajevna pristojnost sodišča - opis kaznivega dejanja - sprejem kazenske ovadbe - pravni pouk
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ki ga je vložil oškodovanec kot tožilec. Dodatna pritožbena pojasnila in obrazložitev obtožnega predloga zato očitkov, kot so navedeni v opisu dejanja, ne morejo spremeniti.
razdružitev nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - solastnina na nepremičnini - služnostna pravica stanovanja - upravičeno večji interes do stvari
Pritožba napačno razume določilo 125. člena ZNP. V skladu s tem členom sodišče po uradni dolžnosti ustanovi stvarno služnost le v primeru, če udeleženec, ki so mu bile stvari dodeljene, teh stvari ne more oziroma delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056389
ZPŠOIRSP člen 6, 8, 10, 11. URS člen 26.
škodni dogodek - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost države - pavšalna odškodnina - trditveno in dokazno breme - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - gola pritožba - vsebina pritožbe - dokazovanje škode - dovoljenje za zaposlitev - begunec - potni list - denarna socialna pomoč - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem
Obstoj in višino škode mora oškodovanec tudi v pravdah po ZPŠOIRSP dokazati na enak način in po enakih kriterijih kot v katerikoli običajni odškodninski pravdi.
Tožnik ni uspel izkazati niti premoženjske niti nepremoženjske škode, ki bi presegala povprečno škodo, kakršna je nastala vsem t. i. izbrisanim in ki je zajeta s pavšalno odškodnino v upravnem postopku.
ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 228.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici pravočasno in utemeljeno podano pisno opozorilo z dne 25. 10. 2019 (prvi odstavek 85. člena ZDR-1; in da je bila zakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 25. 2. 2020 (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Glede odpovednih očitkov pritožba navaja, da ne zadoščajo za tožničino krivdo, saj bi ta v primeru dejanske malomarnosti storila dnevno oziroma tedensko večje število napak, ne pa le eno, dve letno. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom o tožničini malomarnosti. Tožnica je v enem dnevu (10. 1. 2020) storila več napak: v embalažo je vključila izdelek z napačno kodo, zapakirala je napačno število kosov, v nosilec košare ni vstavila zaskočnega zatiča. Slednja napaka je bila že predmet pisnega opozorila, ki tako ni doseglo svojega namena.
dodatni sklep o dedovanju - prenosljivost pravice - odstop dednega deleža - dedna pravica
Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/6.. ZSPJS člen 17, 17/1.
preizkus ocene dela - ocena dela
Tožnica je bila za leto 2018 ocenjena z oceno delovne uspešnosti dobro. Ocena dobro pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede; šesti odstavek 2. člena), ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS. Kriteriji ocenjevanja so: rezultati dela (strokovnost, obseg dela, pravočasnost), samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela (interdisciplinarnost, odnos do uporabnikov storitev, komuniciranje in drugo). Vsi ti kriteriji so bili pri tožničini oceni ustrezno upoštevani, pri čemer, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, se od delodajalca ne zahteva, da v ocenjevalnem listu pojasnjuje ocenjevanje po kriterijih, ampak poda le kratko utemeljitev ocene, obrazložitev pa ima možnost podati v postopku preizkusa ocene.
Dolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost. Zgolj okoliščini, da je imel tožnik na svojem avtomobilu napis "odkup vozil A." (šele kasneje je pričel z opravljanjem te dejavnosti v okviru samozaposlitve) ter, da se je z detektivom dogovarjal o odkupu enega vozila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za zaključek, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost.
ZKP člen 64, 64/1, 65, 65/2, 148, 148/1, 148/2, 285e, 285e/1, 285e/2, 378, 378/1. ZPND člen 8.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - žrtev nasilja v družini - mladoletni oškodovanec - predkazenski postopek - kazenska ovadba - vložitev kazenske ovadbe - zastopanje mladoletnika - vlagatelj - zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe - zbiranje obvestil s strani policije - navzočnost pooblaščenca - pravica do zagovornika - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov - izločitev kazenske ovadbe - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - predlog za izločitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obvestilo o seji pritožbenega senata - pritožba zoper sklep
Kazenska ovadba PP X in zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe C. C. tudi po presoji pritožbenega sodišča niso nezakoniti dokazi. Zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe je podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca. Nadaljnja obvestila v smislu 148. člena ZKP, ki so oblikovno zajeta v istem zapisniku so bila tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevajoč določbo 64. člena ZKP zbrana od mladoletnega oškodovanca ob prisotnosti zakonitega zastopnika.
Zatrjevana kršitev 8. člena ZPND ni podana, saj navedeni člen, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, določa, da ima žrtev nasilja pravico do zagovornice oziroma zagovornika, ki v skladu s posebnimi predpisi ščiti žrtvine koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek izpodbijanega sklepa, da je posebni predpis v predmetni zadevi Zakon o kazenskem postopku. Kot je bilo že pojasnjeno, pa njegove določb niso bile kršene, saj so bila obvestila po 148. členu od mld. oškodovanca zbrana v prisotnosti njegove zakonite zastopnice.
Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad (drugi odstavek 22. člena KZ-1). Bistveni sestavini silobrana sta torej napad in obramba, pri čemer mora biti obramba nujno potrebna in sorazmerna za odvrnitev napada, napad pa stvaren in istočasen.
Močan udarec naravnost v obraz po intenziteti presega odrivanje ali prerivanje, zaradi česar ni podana sorazmernost med napadom in obrambo.
Sodišče lahko priznanje krivde sprejme le, če dokazi in podatki v spisu ne dopuščajo prav nobenega dvoma o tem, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki mu ga očita obtožba. Opis bankovca, kot je naveden v opisu kaznivega dejanja, in okoliščini, da je bil potiskan le po eni strani ter ga je natakarica takoj prepoznala, so zahtevali razjasnitev dejanskega stanja očitanega kaznivega dejanja ter presojo očitka iz obtožbe po izvedenem dokaznem postopku, ob tem pa oceno, ali gre v obravnavanem primeru za poskus kaznivega dejanja po 34. členu KZ-1, za neprimeren poskus po 35. členu KZ-1, ali pa obdolženec, glede na izgled ponarejenega bankovca kot (ne)primernega sredstva oziroma absolutno neprimernega sredstva za storitev kaznivega dejanja, tega, kot trdi pritožba, ni storil.
Pravili o neodplačnosti obveznosti prenosa in obveznosti ponujanja iz drugega in tretjega odstavka 112. člena ZMed se nanašata zgolj na prepoved odplačnosti samega dostopa do signala za prenos.
stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.
V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00050948
ZPP člen 29. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6.
mednarodna pristojnost - stečajni postopek nad pravno osebo - izločitvena pravica na nepremičnini - nepremičnina v tujini - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe
Pravna podlaga tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice izhaja neposredno iz postopka insolventnosti in je z njim tesno povezana v smislu prvega odstavka člena 6 Insolvenčne uredbe. Pri presoji pravne podlage tožbe, ki se opravi za potrebe določanja pristojnosti ne gre za presojo pravne podlage nastanka terjatve, pač pa za presojo, na kakšnem temelju je vložena tožba oz. na kakšni pravni podlagi sloni (oz. je začet) postopek, glede katerega je treba določiti pristojno sodišče za njegovo reševanje. Zato se pristojnost določi po Insolvenčni uredbi in ne po Bruseljski uredbi I.
ZPP člen 339, 339/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
stroški sodnega tolmača - obseg prevoda
Dejstvo o številu upoštevanih strani (528,18 strani) dokazuje, da je sodna tolmačka upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, saj bi v nasprotnem primeru bilo število prevedenih strani izraženo s celim številom. Glede na dejstvo, da je sodna tolmačka opravila prevod 617 strani izvirnega besedila, pri obračunu pa upoštevala 528,18 strani, je pravilno upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, ko je število prevedenih strani 528,18 izračunala na podlagi dejanskega števila prevedenih znakov, kar potrjuje stroškovniku priložena specifikacija.
Pravno zmotna je namreč pritožbena trditev, da je pri odmeri nagrade v skladu z veljavnim pravilnikom bistvenega pomena število znakov, ne pa število strani.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00051309
OZ člen 86. ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZPotK člen 1. ZBS-1 člen 1. ZPP člen 337, 337/1.
pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - dobra vera - slaba vera banke - pravica in dolžnost informiranja - seznanitev s splošnimi pogoji - bistvena sestavina pogodbe - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - konverzija - monetarna politika - ničnost kreditne pogodbe - pravo EU - implementacija direktive - nedopustna pritožbena novota
Predstavitev različnih možnih scenarijev v grafični obliki kot oblika ponazoritve prevzetega rizika bi bila sicer možna, nikakor pa ne more biti zahtevana kot standard, saj je dejanska vrednost (relevantnost) naključno izbranih potencialnih scenarijev znana šele ex post.
Pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten, ker v času sklepanja pogodbe ni ustvarjal oz. ni pomenil znatnega neravnovesja med obveznostmi strank posla.
stvarna pristojnost sodišča - pritožba proti sklepu - nedovoljena pritožba
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena, če ni v zakonu določeno, da pritožbe ni (prvi odstavek 363. člena ZPP). Skladno z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPP zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-3, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-2. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4. ZZUSUDJZ člen 3.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zavrnilna sodba na II. stopnji - uradni preizkus izpodbijane sodbe - zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev kazenske sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena