stroški postopka - potrebni pravdni stroški - nadomestna sodba - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku
Zaradi pritožbe tožene stranke se tožbeni uspeh pravdnih strank ni v ničemer spremenil (njen pritožbeni uspeh je le navidezen), saj je tudi po nadomestni sodbi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostal v celoti v veljavi. To pomeni, da je tožeča stranka v tem sporu v celoti uspela. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je zato upravičena do stroškov, ki jih je imela s postopkom pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa krije sama svoje stroške postopka.
ZPP člen 146, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - vročanje sodnih pisanj v prevodu - zavrnitev sprejema pisanja - pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje sodnih pisanj v tujini
Če je sodišče sledilo določbam Uredbe 1393/2007 in pisanja poskušalo vročati toženi stranki neposredno (pri čemer se je tožena stranka na predhodno vročena sodna pisanja tudi odzivala - z zavrnitvijo pisanj v slovenskem jeziku, z zavrnitvijo prevedenega pisanja), v skladu z neposredno uporabljivim aktom evropskega prava, s tem ni ravnalo v nasprotju s pravnimi pravili, ker toženi stranki ni postavilo pooblaščenca za sprejem pisanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00051178
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - posebni pogoj - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja
Štiriletna preizkusna doba obsojencu poteče 15. 1. 2022, kar pomeni, da mu je dovoljeno v skladu z določbo 61. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), rok za izpolnitev obveznosti v mejah preizkusne dobe podaljšati najdalj do tega datuma.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 170, 170/1, 170/2, 170/3, 170/4.. ZKolP člen 5.. OZ člen 3, 9.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o izobraževanju
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da že iz tožničinih trditev izhaja, da je toženca napotila na usposabljanje skladno z določilom drugega odstavka 170. člena ZDR-1 in da posledično skladno z določilom četrtega odstavka tega člena stroške tega usposabljanja nosi tožnica kot delodajalec.
izredno pravno sredstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. V primeru zamude zakonskega in nepodaljšljivega roka za vložitev predmetnega izrednega pravnega sredstva, zahteva za vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka v pritožbi nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodbe o višini dolga in ponovno prilaga dokazila o plačilih ter izpis dobroimetja, podan s strani tožeče stranke. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
sklep o stroških postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Tožnik je umaknil tožbo po izpolnitvi zahtevka, pri čemer je v izjavi o umiku tožbe uveljavljal zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. O tem zahtevku je prvo sodišče lahko odločilo brez obravnave (prvi odstavek 163. člena ZPP) in ni bilo dolžno zaslišati strank.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu otrok - prešolanje učenca na drugo šolo - korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - nadzorovani stiki
Vprašanje prešolanja otroka v konkretnem primeru je odvisno od vprašanja, komu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato je v tej fazi postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjeno presojati, ali je prešolanje otroka na Osnovno šolo X v njegovo korist. Za ugotovitev, da večkratna menjava šole na otroke vpliva stresno, ni potrebno posebno strokovno znanje.
Odreditev nadzorovanih stikov je skrajni ukrep, ki ga sodišče določi, kadar je potrebno vzpostaviti novo vez med otrokom in staršem, kadar je otrok s strani staršev ogrožen ali kadar stiki ne potekajo.
premoženjska korist - stečajni postopek - odvzem premoženjske koristi obtožencu
Strinjati se je z obema pritožbama, da obtoženec ne glede na pravnomočno končan postopek osebnega stečaja ne more obdržati premoženjske koristi, ki jo je, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, pridobil s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja v višini 4.428,00 EUR in da mu je tako pridobljeno premoženjsko korist potrebno odvzeti, to pa je mogoče le ob uporabi ukrepa odvzema premoženjske koristi, ki je kot tak uzakonjen v določbah členov 74 in 75 KZ-1.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker je tožena stranka tožnici v izredni odpovedi očitala, da je tožnica kršila 17. člen pogodbe o zaposlitvi s tem, ko toženi stranki v roku 8 dni ni javila spremembe naslova bivališča in tožena stranka v dokaznem postopku ni uspela dokazati, da je tožnica spremenila stalno bivališče in da stalno prebiva na naslovu A., tožnici ni mogoče očitati, da je storila očitano kršitev. S tem, ko tožena stranka v 17. členu pogodbe ni določila, da mora tožnica sporočiti vsako spremembo kraja, od koder se dnevno vozi na delo, tožnici tudi ni mogoče očitati kršitve delovnih obveznosti.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19.. ZNPPol člen 4.
prepoved diskriminacije - plačilo odškodnine - plačilo razlike v plači - dejansko delo - obstoj protipravnosti
Tožnik sicer zatrjuje neenako obravnavo pri izplačilu dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, ne zatrjuje pa nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1, zaradi katerega naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo.
Ni relevantno, da se je tožnik na poročilih o opravljenem delu vpisoval in podpisoval kot vodja izmene. Četudi se je tožnik več let tako vpisoval in podpisoval, to še ne pomeni, da je tudi dejansko opravljal delo policista vodje izmene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v spornem obdobju večinoma delal sam. Pritožba utemeljeno izpodbija zaključek sodišča, da navedeno dejstvo ne vpliva na presojo, da je tožnik opravljal delo vodje izmene, ker je moral izvajati naloge, ki jih na drugih dveh mejnih prehodih v okviru Postaje mejne policije A. opravljajo vodje izmene, medtem ko je pri delu v paru poleg navedenega vodil in organiziral delo policista na dopoldanski izmeni. Glavno opravilo delovnega mesta policista vodje izmene je organiziranje, vodenje in kontroliranje dela policistov v izmeni. Že dejstvo, da je tožnik pretežno delal sam v dvanajsturni izmeni, pomeni, da ni organiziral, vodil in kontroliral dela policistov v tej izmeni. Tožnik je sicer povedal, da je v vtoževanem obdobju izjemoma delal v paru (v 133 primerih) z drugim policistom, ki je opravljal delo od 7.00 do 15.00 ure. Delo, ki ga je v izjemnih primerih opravil drugi policist v okviru dopoldanskega delovnika med 7.00 in 15.00 uro, ne predstavlja izmenskega dela, pač pa običajen delovnik. Iz navedenih razlogov tožnik ni upravičen do razlike v plači za delovno mesto policista vodje izmene.
Upravnemu organu je pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je v pristojnosti sodišča.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnjen predlog za oprostitev - pravnomočna odločitev - plačilni nalog za plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - poziv na predložitev dokaza
Ker tožena stranka s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je podala 7. 5. 2021, ki je bil pravnomočno zavrnjen, ni uspela, ji je sodišče prve stopnje 13.8.2021 poslalo poziv k predložitvi originalnega dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo. Ker sodne takse ni plačala, tožena stranka pa tudi po dodatnem pozivu na predložitev dokazila o plačilu takse tega ni predložila, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pritožbo tožene stranke pravilno štelo za umaknjeno.
določitev stikov z otrokom - izvajanje stikov - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka
Tudi sicer je podana pristojnost sodišča odločati le o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka in to šele potem, ko se o njih starša ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo.
povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - amputacija prsta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Ko sodišče odloča o višini odškodnine, mora upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da presodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.
ZDR-1 člen 87, 89, 89/2, 118.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - reintegracija
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec v odpovedi, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču. Sodišče se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovno razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude in v tem okviru tudi do reorganizacije delovnega procesa, zmanjšanja števila zaposlenih in prerazporeditev nalog, vendar ta pravica ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (sklep VIII Ips 296/2016 z dne 7. 3. 2017), zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih) na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga. Bistveno namreč je, ali je tožena stranka zaposlovala agencijske delavce, za katera dela ter v kakšnem obsegu. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetim delavcem, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
neobrazložena pritožba - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Dedinji v pritožbi ne pojasnita, zakaj se ne strinjata z izpodbijanim sklepom o dedovanju. Ker gre za golo pritožbo, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP).
mediacija - ničnost dogovora - nagrada za izum - sklenitev sporazuma
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ima razveljavitev pravnega posla lahko vpliv na odločitev o glavni stvari le v primeru, da je o tem odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, ta pa do zaključka glavne obravnave v tem sporu ni bila izdana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da sta mediacija/sporazum in izvensodna poravnava veljavni in zavezujoči za obe stranki, in na podlagi ugotovitve, da se je tožnik s podpisom poravnave izrecno odpovedal pravici do uveljavljanja višje nagrade za izum od dogovorjene, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti dogovora v petem odstavku 3. člena sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2016. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo pravilno pravno podlago iz prvega odstavka 86. člena OZ, po katerem je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, razen če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje dogovor o tem, da so "medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da ni odprtih nobenih zadev niti na strani delodajalca niti na strani delavca", ne nasprotuje moralnim načelom, prisilnim predpisom ali določbam URS, temveč je po določbah ZDR‑1 in OZ pravno mogoč in dopusten.