ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/5, 12a/6, 13, 13/3, 13/4. ZDavP-2 člen 37, 37/3. ZPP člen 7, 212.
izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - pomanjkljivi podatki - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - obstoj transakcijskega računa v republiki sloveniji - sobodajalec
Podatki o transakcijskih računih v tujini so podatki, o katerih se ne vodijo uradne evidence v skladu s petim in šestim odstavkom 12.a člena ZST-1, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov v zvezi s taksno oprostitvijo, zato bi jih moral sodišču, v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP), predložiti tožnik.
Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje naziranju prvostopenjskega sodišča, ki je pojasnilo, da je ustaljena sodna praksa zavzela stališče, da se izjavi stranke, ki v predlogu za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo navede neresnične ali nepopolne podatke, ob smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, v celoti odvzame dokazna vrednost in se predlog za taksno ugodnost zavrne.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343a, 343a/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/4.
nadomestni sklep - pravna podlaga za izdajo sklepa - odločitev o stroških - pomanjkanje razlogov - potni stroški - kilometrina
Sodišče prve stopnje je v dani situaciji imelo podlago za izdajo nadomestnega sklepa, saj odločitev o zavrnitvi priglašenih potnih stroškov druge toženke nima razlogov, prav tako pa ni pojasnilo, v čem naj bi bili priglašeni materialni stroški druge toženke očitno pretirani. Ker takšne stroškovne odločitve ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 73, 73/1, 339, 339/2-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZS člen 60, 60/1. Sodni red (2016) člen 154.
zahteva za izločitev sodnika - sodna uprava - sojenje - letni razpored sodnikov - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - pravica do sodnega varstva - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika
Sodna odločba o zahtevi za izločitev sodnika ni opravilo, s katerim se zagotavlja pogoj za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj ali pravočasnost izdelave sodnih odločb, temveč je oblastvena izjava sodišča o konkretni zadevi, s katero odredi ali izreče pravno posledico glede zatrjevane okoliščine, ki naj bi vplivala na sodnikovo nepristranskost. Nebistveno je, da ZPP za odločanje o tem vprašanju ne pooblašča sodnika, ki je odločal o glavni stvari, ampak predsednika sodišča. Odločanje o zahtevi za izločitev zato ne predstavlja opravljanja „predsedniških poslov“. Pristojnosti za odločanje o zahtevi za izločitev tako tudi ni mogoče prenesti na drugega sodnika s pooblastilom, temveč so sodniki, ki so v primeru odsotnosti predsednika pristojni za odločanje o zahtevi za izločitev, določeni s tedaj veljavnim Letnim razporedom dela sodnikov.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - sklep o odmeri stroškov - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nepregledna dokumentacija - potrebni stroški - nagrada za študij spisa - nagrada za ogled
Skladno z drugim odstavkom 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu nagrada. Njena višina je odvisna od zahtevnosti dopolnitve. Skladno z utrjeno sodno prakso izvedencu, ki je izdelal dopolnilno izvedensko mnenje in so mu že bili priznani stroški za študij spisa, pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ne gredo še enkrat stroški za študij spisa, ki so mu bili že priznani ob plačilu izvedenskega mnenja. Prav tako za izdelavo dopolnilnega mnenja ni bil potreben ogled. Upoštevati gre, da bil ogled opravljen že za potrebe izdelave prvotnega izvedenskega mnenja. Ker ogled torej ni bil potreben, izvedenka ni upravičena do nagrade zanj, posledično pa tudi ne do povrnitve stroškov prihoda in vrnitve na kraj ogleda.
ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-3. OZ člen 190, 190/1, 193, 346.
neupravičen odjem električne energije - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok - priznana dejstva - sprememba izpodbijane sodbe
Tožeča stranka je v tožbi podala navedbe o tem, katere postavke je upoštevala v izračunu, zneski po posameznih postavkah in seštevki pa so navedeni v priloženem izračunu. Splošne navedbe tožeče stranke glede izračuna količine odjema električne energije so tako razvidne že iz tožbe, v priloženem izračunu pa so te navedbe substancirane s konkretnimi zneski. Trditvena podlaga tožeče stranke glede porabljene količine električne energije je bila tako dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori.
Ker v vtoževanem obdobju med strankama ni bila sklenjena pogodba, ki bi urejala dobavo električne energije toženi stranki oziroma odjem električne energije s strani tožene stranke, tožena stranka pa je v tem obdobju vseeno odjemala električno energijo, je bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je dolžna nadomestiti vrednost dosežene koristi, kar pomeni, da je dolžna plačati porabljeno električno energijo.
Metode in kriteriji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ZVEtL-1 določa v 43. členu, kriteriji v prvem odstavku pa so določeni enakovredno in primeroma, upoštevajoč ob tem konkretne okoliščine primera.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - duševna motnja
Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih je udeleženki omejilo pravico pri prisotnosti pri izvajanju dokazov. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu vrednostna sinteza okoliščin konkretnega primera v luči (zakonskih) predpostavk iz tretjega odstavka 47. člena ZDZdr. Okoliščine konkretnega primera namreč potrjujejo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu izvedenke, da se udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje in zaupnost oziroma varnost drugih.
Dolžnost plačevanja preživnine je izhajala iz veljavnega izvršilnega naslova oz. pravne podlage, ki je upravičevala prehod koristi na toženko. Tega ne spremeni dejstvo, da naj bi otrok v spornem obdobju dejansko živel pri tožniku. Ker torej predpostavka odsotnosti pravne podlage po 190. členu OZ ni izpolnjena, tožnik s postavljenim zahtevkom ni mogel uspeti. Tožnik bi v spornem obdobju (v času do spremembe pravnomočne sodne odločbe) in v sklopu podanih trditev lahko uveljavljal (zgolj) povrnitev na toženko odpadlega dela stroškov preživljanja.
Sodišče določi dolžino trajanja nadzorovane obravnave v sorazmerju s težo duševne motnje in njenih posledic na duševnem zdravju, pri tem upošteva mnenje izvedenca.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
V tej zadevi res ne gre za gospodarski spor, saj je po do zdaj zbranem gradivu zanesljivo, da toženka kot fizična oseba ni samostojna podjetnica niti se spor ne nanaša na kakšno njeno pridobitno dejavnost v smislu 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00072571
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 242, 242/2. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 356, 356/2, 1022. ZIZ člen 46, 46/3.
sklep o začetku stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - likvidna sredstva - terjatev iz naslova kredita - poroštvena obveznost - trditveno breme - nekonkretizirane trditve - pavšalne trditve - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - nedovoljenost informativnih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - vloge v postopku - enaka vsebina vlog - podpis vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - pravica do izjave v postopku - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa - pritožba družbenika
V okoliščinah konkretnega primera, tj. ob več let trajajoči blokadi transakcijskih računov dolžnika in ob nespornem dejstvu, da zapadli judikatni terjatvi upnika več kot 10 let nista poravnani, tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj sklicevanje dolžnika na pravila poslovno-finančne stroke (ki so sicer tudi inkorporirana v ZFPPIPP), finančno analizo in dobre finančne kazalnike, ne zadošča za izpodbitje domneve trajnejše nelikvidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL00090329
ZEKom člen 9, 19. OZ člen 131, 131/1, 132, 168, 168/1, 168/3, 171, 239, 239/2, 240. ZPP člen 5, 7, 7/1, 212, 214, 214/2, 285, 335, 335-1.
telekomunikacijske storitve - storitve zaključevanja govornih klicev - cenovna regulacija - odločba apek - operater s pomembno tržno močjo - obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo - medomrežni dostop do telefonskih storitev - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - omejitve prometa - povzročitev škode - splošna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - nastop zamude - popolnost vloge - škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - nastanek in višina škode - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pritožba - vsebina pritožbe - navedba napačne opravilne številke - očitna pisna pomota
V skladu z določilom 335. člena ZPP mora pritožba obsegati: navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Navedba sodbe ne pomeni nujno, da mora pritožnik navesti (pravilno) opravilno številko. Zadošča navedba podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero sodbo se izpodbija.
Materialno trditveno in dokazno breme o škodi in njeni višini je na stranki, ki zatrjuje, da ji je zaradi protipravnih ravnanj nasprotne stranke nastala škode. To je v tem primeru na tožeči stranki. Ker tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni navedla, koliko minut klicev je v pravno odločilnem obdobju (v obdobju zamude) posredovala v zaključevanje v omrežje tožene stranke preko drugih operaterjev, tako že iz tega razloga ni zmogla svojega trditvenega bremena glede nastanka škode in njene višine v okviru prvega tožbenega zahtevka. Tožeča stranka bi namreč morala zatrjevati, koliko minut klicev je posredovala v zaključevanje v omrežje tožene stranke v obdobju zamude preko drugih operaterjev, koliko minut klicev bi lahko poleg navedenega zaradi nižje cene, če bi bila medomrežna povezava pravočasno vzpostavljena, še dodatno pridobila za posredovanje v zaključevanje v omrežje tožene stranke ter podati vse podatke o nabavnih in prodajnih cenah, ki jih je dosegla na trgu za minute klicev, ki jih je v obdobju zamude preko drugih operaterjev posredovala v zaključevanje v omrežje tožene stranke. Le na podlagi vseh navedenih podatkov bi bilo mogoče določiti višino izgubljenega dobička.
Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka z zavrnitvijo zahteve za razširitev kapacitet kršila svoje pogodbene obveznosti. Ne glede na navedeno pa je treba preveriti tudi, ali je morda upoštevajoč trditve pravdnih strank o pravno odločilnih dejstvih tožena stranka kršila svoje dolžnosti, ki ji jih nalaga Odločba oziroma ZEKom. Torej, ali je mogoče na podlagi zatrjevanih pravno odločilnih dejstev vzpostaviti odgovornost tožene stranke na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti. V skladu z Odločbo in ZEKom mora tožena stranka ugoditi vsaki razumni zahtevi operaterja za razširitev kapacitet in se vzdrževati ravnanj, ki omejujejo dostop drugih operaterjev do njenega omrežja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00072050
URS člen 23, 23/1. GZ-1 člen 104, 104/1, 104/3, 104/4, 105, 105/1. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/6.
postopek upravne izvršbe - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - nesorazmernost ukrepa - predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - upravna izvršba - odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva
Postopek, ki teče po napotitvenem sklepu pristojnega inšpektorja, nima povsem samostojnega življenja, temveč je vezan na razlog, zaradi katerega je bil sprožen, to je na postopek izvršbe inšpekcijskega ukrepa. Postopek v zvezi s presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom ureja poseben predpis, to je GZ-1, ki določa tudi pogoje za njegovo sprožitev. Šele presoja pristojnega inšpektorja o tem, da predlagatelj ni izkazal dejstev iz tretjega odstavka 104. člena GZ-1, omogoči predlagatelju, da pri okrajnem sodišču (pri čemer je po prvem odstavku 105. člena GZ-1 predviden nepravdni postopek) sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. To pomeni, da se je že v postopku po 104. členu GZ-1 ugotavljala spornost razmerja med strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna. Namen 27. člena ZDOdv je uresničen že s potekom postopka po 104. členu GZ-1, ta postopek pa pomeni ureditev lex specialis v razmerju do predhodnega postopka mirne rešitve spora po določbah 27. člena ZDOdv.
sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - neuspela dražba - znižanje izklicne cene - dodatni sklep o prodaji
Določba tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP se nanaša na situacijo, ko sodišče s prvim sklepom o prodaji predvidi tudi možnost, da se, v primeru neuspešnega poizkusa prodaje, javna dražba ali postopek zbiranja ponudb enkrat ali večkrat ponovi.
Komunalni prispevek je obvezna javna dajatev, ki ga mora plačati investitor, če želi biti priključen na javno omrežje. Ali povedano bolj konkretno. S plačilom komunalnega prispevka 13. 4. 2019, ki ga je toženka določila leta 2008, je tožnica le izpolnila zakonsko obveznost, ki ji je zagotovilo priklop objekta na javno omrežje. Iz teh razlogov ni odločilno, da toženka ni izdala posebne odločbe, v kateri bi tožnici naložila, da plača komunalni prispevek. Zmotne so zato pritožbene navedbe, da upravna enota ne bi smela izdati odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, če je menila, da komunalni prispevek ni plačan, s tem, da obveznost plačila komunalnega prispevka nastane na podlagi odločbe o njegovi odmeri in ne z izdajo gradbenega dovoljenja.
ZST-1 člen 12, 12/2-4, 13, 13/3, 13/4. ZDavP-2 člen 37, 37/3. ZPP člen 7, 12.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - resnični podatki - sobodajalec - fizična oseba - transakcijski račun - tujina - obdavčljiv dohodek - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - zavrnitev predloga
V primeru, ko stranka v svojem predlogu za taksno oprostitev ne navede resničnih oziroma popolnih podatkov, je potrebno ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1 njen predlog zavrniti.
Sodišče podatkov o bančnih računih, ki jih ima stranka odprte v tujini, ne more pridobiti, če teh podatkov ne razkrije stranka sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00074886
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 21, 56. DZ člen 7, 176, 176/4, 239, 239/1, 240, 241, 242, 244. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 348, 348/5, 365, 365/1, 365/1-3.
največja korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - primernost skrbnika - razlogi o odločilnih dejstvih - možnost preizkusa odločitve - razlogi za postavitev novega izvedenca - sprememba izvedenskega mnenja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - ponovno zaslišanje strank in prič - ponovna izvedba dokazov - celovita presoja izvedenih dokazov - sprememba prvostopenjske odločitve - priznanje in izvršitev sodnih odločb - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - načelo proste presoje dokazov - izvajanje stikov - preživnina za otroka - odvzem starševske skrbi - skrbništvo nad mladoletno osebo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino
To pomeni, da sta glavna kriterija za odločitev o namestitvi otroka dva: ali je oseba, h kateri naj bo nameščen otrok, osebnostno primerna in ali je to v skladu z največjo otrokovo koristjo. Oba kriterija se medsebojno prepletata, sodišče pa ju ugotavlja glede na okoliščine konkretnega primera. Praviloma je v korist otroka, da mu sodišče zagotovi nadomestno varstvo trajne narave.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do varstva duševne integritete - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje lastnega zdravja
Brez nadaljevanja zdravljenja (manična faza traja vsaj tri ali štiri tedne), brez ustrezne terapije in brez doseganja vsaj delne remisije, bi se bolezen še naprej hudo poglabljala in kronificirala, kar ima za posledico bistveno slabšo prognozo in invalidiziranje osebe.
Milejše oblike zdravljenja v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev, ker udeleženka do svojega stanja nima popolnega uvida, kar je bolezensko pogojeno in ni odraz njene prave in resnične volje. Pritožbena trditev, da ni strahu, da bi v domačem okolju terapijo samovoljno opustila, ni prepričljiva, saj udeleženka na zadnje tri preglede k lečeči psihiatrinji ni prišla, poleg tega pa je njen oče (najbližja oseba) povedal, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, ker je nehala jemati zdravila in da je njena največja težava, ker si ne prizna, da je bolna. Tudi po ugotovitvah izvedenke zagotavljanje udeleženke, da se zaveda potrebe po zdravljenju, ni pristno.
spor o pristojnosti - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča - vsebina tožbenega zahtevka - nesklepčna tožba - vrednost spornega predmeta - mejnik - časovna omejitev - časovna komponenta - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Po stališču sodne prakse, s katerim se višje sodišče strinja, je treba glede časovnega mejnika, do katerega lahko sodišče sproži spor o pristojnosti, izhajati iz splošnih procesnih pravil, ki določajo, do kdaj se lahko sodišče izreče za stvarno nepristojno (drugi odstavek 19. člena ZPP). Namen te časovne omejitve je v pospešitvi postopka (rešitev procesnih vprašanj v zgodnji fazi postopka). V skladu s tem je možno sprožiti spor o pristojnosti v istem časovnem okviru, kot velja za izdajo sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti, kar je (najpozneje) ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP), torej le do vročitve tožbe toženi stranki.
Predlog Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločitev v sporu o pristojnosti je bil vložen po vročitvi tožbe tožencem, zato je prepozen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - procesna predpostavka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska ovadba kot dokaz - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predlog za pregon oškodovanca je procesna predpostavka za tek kazenskega postopka, brez izpolnitve katere tožilec kazenskega pregona ne sme sprožiti. Pritožnik povsem zanemari dejstvo, da je interes po nadaljnjem kazenskem pregonu obdolženega oškodovani izrazil že ob sami naznanitvi kaznivega dejanja. To je razvidno iz vsebine Protokola o zaslišanju priče C. C. z dne 25. 7. 2019 (list. št. 6 in 7), ko je slednji določno navedel, da se želi priključiti postopku kot oškodovanec in v kazenskem postopku uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Ker je oškodovani torej jasno in nedvoumno izrazil voljo, da zoper obdolženega steče kazenski postopek, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 izpolnjena.