Obdolženec je kaznivo dejanje velike tatvine storil med preizkusno dobo in tri mesece po prestani zaporni kazni. V prid ponovitveni nevarnosti pa zgovorno priča tudi način storitve enega od očitanih mu izvršitvenih dejanj, ko naj bi v stanovanju kradel, čeprav naj bi zaznal, da se tam nahajata speča oškodovanca.
Sodišče mora pri vsaki stroškovni postavki oceniti, ali gre za potreben pravdni strošek po čl. 155 ZPP. Oceniti je treba, ali ima skrčitev tožbenega zahtevka vpliv na višino potrebnih pravdnih stroškov. Oceniti je treba, ali so bili vsi pripravljalni spisi potrebni za pravdo. Izpodbijana odločba nima razlogov o teh odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Minister za pravosodje odloča o izročitvi obsojenca skladno s 1. odst. 530. čl. ZKP. Sodišče namreč preizkusi, ali so podani vsi pogoji za izročitev, dovoli pa jo minister za pravosodje.
taksna oprostitev - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Niti Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje niti Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij nista oproščeni plačila sodnih taks.
Kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152.čl. KZ ni podano če je obdolženec v stanovanje prišel na povabilo solastnice stanovanja pa četudi je to bilo proti volji oškodovanca kot tožilca.Solastnik stanovanja,v danem primeru oškodovanec kot tožilec, ni upravičen omejevati pravice drugega solastnika do sprejemanja obiskov, ki ne segajo iz običajnih okvirov.
ZOR člen 771, 771/1, 780, 780/2, 784, 784/1, 771, 771/1, 780, 780/2, 784, 784/1.
komisija - razmerje med komisionarjem in tretjim
Če v primeru nabavne komisije komisionar (v svojem imenu in za račun komitenta) sklene s tretjim kot prodajalcem prodajno pogodbo, mora kupnino plačati komisionar, ne pa komitent.
Oporočni dedič je tisti, ki mora dokazovati sporna dejstva v zvezi z velikostjo nujnega deleža ostalih dedičev. Če oporočna dediča trdita, da nujnim dedičem ne gre nujni delež, ker so ga prejeli že z darili, je to zahteva oporočnih dedičev za vračunanje daril.
prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnava
Če je nad dolžnikom kasneje (po potrditvi prisilne poravnave) začet stečajni postopek, mora stečajni upnik v stečajnem postopku prijaviti terjatev, ki je že bila prijavljena in preizkušena v postopku prisilne poravnave. Vendar pa se takšna terjatev v stečajnem postopku ne preizkusi ponovno, saj ima sklep o potrditi prisilne poravnave učinek izvršilnega naslova in s tem tudi pravnomočno razsojene stvari.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katere se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti. V konkretnem primeru temelji izrek enotne kazni na takoimenovanem načelu asperacije, (2. točka 2. odstavka 47. člena KZ), po katerem mora biti, če so za kazniva dejanja v steku določene kazni zapora, enotna kazen večja od vsake posamezno določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka določenih kazni in ne preseči 15 let zapora. V kolikšni meri sodišče upošteva takšno načelo, je odvisno od okoliščin posameznih kaznivih dejanj, sinteze okoliščin vseh kaznivih dejanj, ki so bile upoštevane pri izreku enotne kazni in končno tudi od presoje, kolikšna enotna kazen ustreza teži teh dejanj, stopnji obsojenčeve krivde in njegovi nevarnosti.
Naročnik nepreklicnega dokumentarnega akreditiva ne more opravičiti začasne odredbe, s katero je sodišče prepovedalo akreditivni banki kot dolžnikovemu dolžniku izvršiti obveznost zato, ker je bila obveznost iz osnovne pogodbe, zavarovana z akreditivom, pravilno izpolnjena.
ZOR člen 178, 178/2, 178, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 71, 71/2, 45, 45/1, 71, 71/2, 45, 45/1, 71, 71/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Za nesrečo premikajočih se motornih vozil gre tudi, če se ne premikajo vsa vozila, vpletena v nesrečo. Tožničin avto je stal in bil označen; toženčev avto je zaradi neprilagojene hitrosti zadel tožničinega. Odgovornost toženca je 70 %, tožnice pa 30 %.
ZPP (1977) člen 95, 95/1, 95/1-3. ZOR člen 305, 305/1. ZO člen 18.
prenehanje obveznosti - pooblaščenec - izpolnitev - komu se izpolnjuje - upravičenec
Odločitev o zavrnitvi predloga za vpis firme je v primeru, ko je v centralnem registru vpisanih že osem drugih enakih ali zelo podobnih firm, od katerih imata dve enako dejavnost kot predlagatelj, pravilna.
Registrsko sodišče ne zavrne predloga za vpis ostalih podatkov v sodni register samo zato, ker je predlagana firma v nasprotju z zakonom. Enotna odločitev je v takem primeru pravilna samo, če brez vpisa firme ni mogoč tudi vpis ostalih podatkov (na primer pri vpisu novega subjekta). Če v takem primeru zavrne celoten predlog za vpis, mora to v sklepu obrazložiti, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register.
gospodarski spor - izvršilni postopek - pravdni postopek
ZST (do novele, ki je bila objavljena v Ur.l. RS št. 14/91) obveznosti, ki jih je za vloge oziroma odločbe predpisoval v tarif.
št. 1 in 2, ni urejal ločeno glede na pravdni in izvršilni postopek.
Po noveli pa jih je urejal ločeno (s 100 % povečanjem) glede na postopek v gospodarskih sporih.
Določbi 4. odst. tarif. št. 1 in 5. odst. tarif. št. 2 ZST sta povsem jasni in ne potrebujeta dodatne razlage. Zato se uporabljata tako, kot se glasita.
ZST 100 % povečanja obveznosti za vloge oziroma odločbe iz tarif. št.
1 in 2 ZST ni vezal na subjekte iz 1. točke 489. čl. in iz 489.a čl.
ZPP, ampak na postopek v gospodarskih sporih, ki pa se začne šele s pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje po ugovoru dolžnika odločilo o razveljavitvi sklepa o izvršbi (izdanega na podlagi verodostojne listine) v tistem delu, s katerima je bila dovoljena izvršba.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 126/3, 127, 125, 125/1, 126, 126/1, 126/2, 126/3, 127.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev - odločilna dejstva
Bistvena kršitev pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP je podana, če so razlogi o odločilnih dejstvih, ne pa razlogi o materialnopravnih zaključkih nejasni ali med seboj v nasprotju.
Če tožena stranka v petih mesecih od prejema stoodstotnega avansa ni niti začela izpolnjevati pogodbe o delu in svoje pravice do izpolnitve v primernem dodatnem roku ni uveljavila niti po prejemu tožbe na vrnitev avansa, je sodišče materialnopravno pravilno ugotovilo, da je pogodba razdrta.
prodajna pogodba - obresti na vnaprej plačano kupnino - zamudne obresti od zapadlih obresti
Materialno-pravni pogoj za plačilo obresti po čl. 26 ZBP je le v tem, da je prodajalec terjal predplačilo in da kupec ni mogel drugače kupiti stvari, kot da je izpolnil pogoj prodajalca. Druge materialne določbe se ne upoštevajo.
Ker ima kršitev načela zaslišanja strank (5. člen ZPP) absolutni značaj, je irelevantno, kateri od strank je sodišče z nezakonitim postopanjem omogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Če sodišče prisodi tožeči stranki zamudne obresti po višji obrestni meri od zakonske, čemur je tožena stranka ugovarjala, mora to v sodbi obrazložiti, sicer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
Če tožena stranka trdi, da je dolžna plačati zamudne obresti samo po zakonski, ne pa po kakšni višji obrestni meri, ji za dokazovanje nepravilnosti obrestnih obračunov tožeče stranke ni treba predlagati svojega obračuna obresti; obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je namreč splošno znana.
ZPP (1977) člen 83, 212, 212-2, 83, 212, 212-2. ZIP člen 14, 14.
izvršilni postopek - družba z omejeno odgovornostjo - smrt direktorja in edinega ustanovitelja - smrt stranke - ustavitev postopka - prekinitev postopka - sposobnost biti stranka
Smrt direktorja in edinega ustanovitelja družbe z omejeno odgovornostjo ni razlog za uporabo določb 83. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP in za ustavitev postopka, pač pa je razlog za prekinitev postopka po 2. tč. 212. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP.
ZOR člen 440, 440/2, 441, 441/1, 440, 440/2, 441, 441/1.
odstop terjatve - ugovor dolžnika
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve uveljavlja ugovor, da terjatev ne obstoji, ker odstopniku blaga ni naročil niti ga ni prejel. V takem primeru je dokazno breme za obstoj terjatve na strani tožeče stranke kot prevzemnika terjatve.
preizkušanje prijavljenih terjatev - ločitvena pravica, vpisana v zemljiško knjigo - napotitev na pravdo
Po določilu 5. odstavka 143. člena ZPPSL mora stečajni senat napotiti na pravdo stečajnega upravitelja, če je prerekana ločitvena pravica vpisana v zemljiško knjigo.