ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
umik pritožbe - domneva o umiku - sodna taksa
Če pritožnik pravočasno (pred potekom z opominom določenega roka) vloži zahtevo za odmero sodne takse, niso podani pogoji za uporabo procesnega pravila o presumpciji umika napovedi pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - postopek za izdajo plačilnega naloga - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti mora sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati na vložitev pripravljalne vloge v roku 8 dni v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in jo pri tem opozoriti na pravne posledice iz 453.člena ZPP, če tega ne stori. Sodišče prve stopnje, ki ne ravna tako in v zadevi odloči, ne da bi upoštevalo tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po roku, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339.člena ZPP.
V nasprotju s pritožbenimi trditvami je pritožnik sam, ko je bil pozvan, naj predloži dokazilo o plačilu predujma, navedel, da mu predujma "še ni uspelo plačati" (vloga pritožnika z dne 2.11.2001). Pri presoji o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za začetek stečajnega postopka je tako treba izhajati iz predpostavke, da predujma predlagatelj ni plačal. ZPPSL nima določb o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka (prim. 2. odst. 171. člen ZPPSL), prav tako pa tudi ne določb o dolžnostih obveščanja registrskega sodišča v zvezi z izbrisnimi razlogi iz ZFPPod. Takšne dolžnosti (pooblastila) nima sodišče niti po ZFPPod.
Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je "zoper izvršitelja predlagal kazenski pregon, zaradi kaznivih dejanj v prejšnjih izvršilnih zadevah", ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi Z.Z.
ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 93, 93/1, 13, 13/1, 15, 93, 93/1. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
stečajni postopek - založitev predujma - pravno sredstvo
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o naložitvi plačila predujma dolžniku dalo napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Pri tem je očitno štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni posebne pritožbe. Po 15. členu ZPPSL se smiselno v stečajnem postopku uporabljajo določbe ZPP le, če v ZPPSL ni drugače določeno. Drugače pa glede pravnih sredstev v postopku stečaja določa ZPPSL v prvem odstavku 13. člena. Zoper sklep je namreč vselej dopustna pritožba, če v ZPPSL ni drugače določeno. ZPPSL pa za sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 93. člena ne določa, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe.
ZOR člen 189, 189/1, 189/2, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 189/2, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izgubljeni zaslužek
Tožniku, ki je v nesreči utrpel rano nad desnim uhljem in na čelu ter odrgnino in udarnino desne rame, je priznano 400.000,00 SIT za telesne bolečine in 100.000,00 SIT za strah. Odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu sodišče ni priznalo, ker tožnik zahtevka iz tega naslova ni uveljavljal. Prav tako mu ni bila priznana odškodnina za izgubljeni zaslužek, ki bi ga naj predstavljala izguba dobička, ki mu pripada kot družbeniku, ker ga ni dokazal.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/3, 168/4, 168, 168/3, 168/4.
oprostitev plačila sodne takse
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks se upoštevajo vsi dohodki predlagatelja, tudi varstveni dodatek in invalidnina. Če bi plačilo sodne takse v enkratnem znesku občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj, sodišče določi obročno odplačevanje.
deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - varstvo pri delu
Če delovni proces ni organiziran v skladu s pravili varstva pri delu ter delavec na to ni opozoril delodajalca, je odgovornost za nastalo škodo deljena.
Zgolj na podlagi navedb tožene stranke, da je pomagala pri ohranitvi oziroma povečanju premoženja in da je skrbela za zapustnika in ne da bi pri tem postavila izločitveni zahtevek ali drugi stvarnopravni zahtevek v zvezi s takimi trditvami, sodišče obračunske vrednosti zapuščine ni moglo zmanjšati.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev - skupni prostori
Stopnišče na stanovanjski hiši predstavlja skupni prostor, ki služi hiši kot celoti in ga zato ni mogoče pri fizični delitvi te hiše dodeliti v izključno last enemu solastniku.
ZIZ člen 38, 38/5, 291, 292, 38, 38/5, 291, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/1, 1/2, 1, 1/1, 1/2.
izvršilni stroški
Po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pripada izvršitelju v konkretnem primeru za rubež in druga opravila v zvezi z njim nižja nagrada (le v višini 1000 točk). Posledično pa mu pripada tudi nižji znesek davka na dodano vrednost.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - vzročna zveza
Vzročno zvezo mora dokazati tožnik. Če ta ne uspe izkazati, da ga je toženec udaril in da so utrpele poškodbe nastale kot posledica teh udarcev, potem ni izkazana niti vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo tožnika.
Dejsto, da je tožnik potreboval denar, še ne pomeni, da je bil v stiski, ki jo je tožena stranka izkoristila, saj je posojilo pri toženi stranki najel po premisleku in tako, da si je sam izbral višino posojila in dobo odplačevanja. Enako velja za dejstvo, da tožnik boluje za določeno somatsko boleznijo, saj je sam izpovedal, da je popolnoma poslovno sposoben in nima nikogar, ki bi moral zanj skrbeti. Zato ti dve okolišini ne zadoščata, da bi tožnik dokazal subjektivni element oderuške pogodbe. Ker pa ni dokazal niti, da bi bila korist tožene stranke s plačilom posojila nesorazmerno višja od tega, kar se je sama zavezala dati, ni tožnik dokazal niti objektivnega pogoja oderuškosti.
učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Za tretjo in četrto toženo stranko je bilo ugotovljeno, da nista univerzalni pravni naslednici pogodbenih strank, zaradi česar bi sklenjena pogodba imela učinek tudi zanju, in je zato zaključek, da sta zavezanki iz tega pravnega posla, kupne pogodbe, ki jo je pravni prednik tožnika sklenil z njunim pravnim prednikom, prodajalcem, napačna in zato neutemeljen zahtevek tožnika, da sta mu dolžni izstaviti kot pravni naslednici prodajalca listino za vpis v zemljiško knjigo.
ZOR člen 194, 194/2, 203, 194, 194/2, 203. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3.
izguba preživljanja
1. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je izhodišče materialnopravne presoje sodišča prve stopnje predstavljalo načelo, da gre pri izgubi preživljanja po 2. odstavku 194. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR za odškodnino. To pomeni, da prisojeni znesek ne more biti višji od tistega, ki bi ga oškodovanec dobival od pokojnika, če bi ostal živ. V ta namen je zato ugotavljalo, kolikšni bi bili realni zneski, s katerimi bi P.T. dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnic. 2. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4.7.2001 izhaja, da je pooblaščenec tožene stranke izjavil, da bo stroškovnik vložil v roku treh dni. Sodišče prve stopnje toženi stranki roka iz 3. odstavka 163. člena ZPP ni podaljšalo, ampak je le sprejelo na zapisnik omenjeno navedbo tožene stranke. Ker rok za uveljavitev povračila pravdnih stroškov ne sodi med sodne roke, ki so podaljšljivi, tudi sicer ni mogoče zagovarjati občasne prakse sodišč, ki podaljšujejo rok, do katerega stranka še lahko zahteva povračilo stroškov postopka. Na podlagi 3. odstavka 163. člena ZPP je takšno ravnanje nedopustno. Ker je tožena stranka z zakonom določeni rok zamudila, ji ni mogoče priznati nikakršnih stroškov.
ZPP (1977) člen 362, 362/2, 362, 362/2. ZDR člen 103. URS člen 22, 22. ZDSS člen 6, 6-6, 6, 6-6.
razporeditev delavcev - postopek
V postopku razrešitve in razporeditve delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, delodajalec ne krši določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije (pravica enakega obravnavanja), če na sejo pritožbenega organa ne vabi delavca. Navedeni člen ustave ureja le razmerje med posameznikom in državnim organom in drugimi nosilci javnih pooblastil pri izvrševanju teh pooblastil. Za tako kršitev bi šlo le v primeru, če bi imelo delovno razmerje javnopravno naravo, delovna razmerja delavca v gospodarskih družbah pa so zasebnopravna razmerja.
Če je tožena stranka tožnici iz naslova plače na roke izplačevala višje zneske od tistih, ki so razvidni iz plačilnih list, oz. iz povzetkov obračuna prejemkov, kar glede na finančne predpise ni dopustno (ker se s tem delodajalec in delavec izogneta plačilu dajatev iz bruto plač, to je davkov, prispevkov in dohodnine), to še ne pomeni, da je s tem tožnici plačala regres za letni dopust (ki ga morajo delodajalci obračunavati v bruto zneskih in odvesti predpisani davek). Ker tožena stranka ni uspela dokazati, da so dodatna višja mesečna plačila predstavljala plačilo regresa za letni dopust, je tožnica upravičena do vtoževanega regresa.
Stranka, ki nosi dokazno breme, mora dokazati trditve, na katere stranka opira nastanek ali prenehanje pravice. Gre za odgovornost za uspeh dokazovanja. Kdo nosi to breme se v mnogih pravdah sploh ne vpraša. Šele, če dokazovanje ni privedlo do uspeha, je treba odgovoriti na vprašanje, kdo nosi dokazno breme za trditev, ki ni dokazana. Iz 215. člena ZPP/99 jasno izhaja, da sodišče odloča na podlagi pravil o dokazanem bremenu šele, če dokazovanje ni privedlo do uspeha, torej šele, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ni moglo zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Tudi v individualnem delovnem sporu je pomembnejše vprašanje, kaj se mora dokazati, ne pa, kdo mora dokazati (subjektivno dokazno breme). Ne glede na citirane določbe zakona, ki urejajo trditveno in dokazno breme in odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu, je v individualnem delovnem sporu, v katerem delavec uveljavlja nadomestilo plače za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (reparacijski zahtevek) dokazno breme na delodajalcu, saj v pretežni meri le delodajalec razpolaga s podatki o višini plače zaposlenega delavca.
Odstranitveni zahtevek z uničenjem blaga, je lahko utemeljen le, če vzpostavitve v prejšnje stanje (to je v stanje pred storitvijo dejanja nelojalne konkurence) ni moč doseči na način, ki v manjši meri posega v položaj tožene stranke, z njim pa se sicer doseže vzpostavitev v stanje pred dejanjem nelojalne konkurence. Blago s ponarejeno znamko je blago, ki brez dovoljenja imetnika blagovne znamke nosi znamko, ki je enaka veljavno registrirani znamki. Za presojo, da ne gre za "ponaredke", seveda zadostuje, da je dovoljenje dal imetnik blagovne znamke v Švici. Pri presoji o obstoju dejanja nelojalne konkurence upošteva, da pojem "zmede na trgu" v konkretnem primeru predpostavlja določeno stopnjo uveljavitve blagovne znamke Darwil na slovenskem trgu.