sklep o poplačilu - prednostna terjatev - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - vrstni red hipotek - konkretizacija pritožbenih očitkov - izračun terjatve
Pritožbeno sodišče dolžnikoma uvodoma pojasnjuje, da jima sodišče prve stopnje v točkah III in IV izreka izpodbijanega sklepa ni naložilo plačila davka, ampak je odločilo, da se tam navedeni zneski davkov poplačajo iz kupnine dobljene s prodajo nepremičnine, kar je v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Navedene zneske bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa poravnalo sodišče, kot izhaja iz točke VII izreka.
Glede pritožbenih navedb o izločitvi ostalih upnikov pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih v obravnavani zadevi ni mogoče poplačati, saj kupnina za to ne zadošča.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 9, 62, 62/6, 118, 118/3, 202. ZPP člen 286, 286/4.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - reparacijski zahtevek - zadostna trditvena podlaga - reintegracija delavca - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pri ugotavljanju, do kakšne plače bi bil tožnik upravičen, če ne bi bilo nezakonitega ravnanja (zlorabe), če bi bil v tem obdobju v delovnem razmerju pri toženki, je sodišče pravilno izhajalo iz plače povprečnega delavca. Toženka tožnikovih navedb, da bi delo opravljal v slabših pogojih in bolj uspešno kot povprečen delavec, ni konkretizirano prerekala.
ZPP člen 327, 327/3. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 9, 62, 62/6, 202.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - preuranjena odločitev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Kot je toženka izrecno ugovarjala, je treba pri odločanju o reparaciji za čas po prenehanju delovnega razmerja upoštevati dohodke, ki jih je tožnik imel, pri čemer je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik v letu 2019 (po prenehanju delovnega razmerja) prejemal nadomestila plače (nadomestilo za primer brezposelnosti). Z razliko od reparacije za leta, ko je bil tožnik formalno v delovnem razmerju pri družbi A., d. o. o., ki je bilo zlorabljeno, tako da se za dejanskega delodajalca šteje toženka, je za čas po prenehanju delovnega razmerja za odločitev bistveno, kakšen je bil tožnikov status po posameznih obdobjih (prejemnik nadomestila za primer brezposelnosti, delavec drugega delodajalca) in kakšni so bili njegovi prejemki. Tega sodišče prve stopnje konkretno ni ugotovilo.
Podobno kot glede reparacije velja za regrese za letni dopust. Odločitev o zahtevku iz tega naslova je odvisna ne le od tega, v kakšni višini je bil tožniku regres za letni dopust že izplačan, ampak tudi od zaposlitvenega statusa tožnika, česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Preuranjena je tudi odločitev sodišča prve stopnje o reintegracijskemu zahtevku. V zvezi s tem je tožnik navedel, da bi delal pri njej do upokojitve v marcu 2021, česar sodišče prve stopnje pri odločanju do sedaj ni upoštevalo.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - presoja dejanskega stanja - krivda - malomarnost
Zato očitek, ki izhaja iz izreka napadene sodbe, da se je obdolženi zavedal, da lahko stori očitano mu dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ne vzdrži, kot to pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91, 91/1. OZ člen 9, 82, 82/1, 82/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - ponudba neustrezne zaposlitve - jasno pogodbeno določilo - prosto delovno mesto
Delodajalec mora dokazati, da je odpovedni razlog resničen in ne zgolj navidezen, kar v obravnavanem primeru, v katerem je toženka tožnici odpovedala pogodbo zaradi reorganizacije poslovanja, pomeni, da mora dokazati, da je reorganizacija dejansko bila izvedena in da je prišlo do bistvene spremembe v vsebini tožničinega dela, zato ni bilo več potrebe po opravljanju njenega dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Kaj so bili razlogi, ki so delodajalca gnali v sprejem takšnih organizacijskih sprememb in ali so se izkazali za utemeljene, je stvar poslovnih odločitev delodajalca, ki ne morejo biti predmet sodne presoje, pa čeprav te razloge delodajalec zapiše v obrazložitvi odpovedi.
Utemeljenost organizacijskega poslovnega razloga ni odvisna od (ne)izvedbe spremembe sistemizacije, ukinitve delovnega mesta ali zakonitosti postopka spremembe sistemizacije. Ključno je, da je do reorganizacije dejansko prišlo, neodvisno od tega, ali je bila ta formalno in na zakonit način izpeljana s spremembo sistemizacije.
Čeprav v pogodbi o zaposlitvi ni bilo dogovorjeno, da je toženka tožnici dolžna ponuditi ustrezno zaposlitev le, če je prosto oziroma na voljo, je bila izpolnitev te pogodbene zaveze s strani toženke odvisna od tega, ali je bila izpolnitev sploh mogoča.
ZDR-1 člen 35, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 239, 239/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356, 362, 362/2. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved delodajalca - neizvedba dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica delavca do zagovora - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - določitev drugega senata
Ker je tožnik dokazni predlog v ponovljenem sojenju podal, bi sodišče prve stopnje moralo o njem odločiti, torej mu ugoditi ali ga zavrniti in neizvedbo tudi ustrezno obrazložiti. Ker ni tako ravnalo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. KZ-1 člen 281, 281/3. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - policist - lažni podatki - cepljenje - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna presoja - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za odločitev ni bistveno, kar nadalje poudarja tožnik v pritožbi, da je ves čas izpolnjeval pogoj PCT, saj je bil do 24. 10. 2021 prebolevnik, 22. 10. 2021 pa se je cepil. Toženka mu odpovedi ni podala, ker pogoja PCT ne bi izpolnjeval. Prav tako z vidika presoje same kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ni bistveno, kako je ravnal tožnik po očitani kršitvi, in tako tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja dejansko cepljenje. Težo kršitve se ocenjuje glede na čas, ko je bila storjena; takrat tožnik ni bil cepljen in je bil tako podatek, ki ga je posredoval B. B., lažen. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odpovedi povzelo njegovo izpoved, da je imel lažno (ponarejeno) potrdilo o cepljenju in da je v stiski, ker se takrat prav zaradi tega lažnega potrdila ni mogel ponovno cepiti, nadrejenemu delavcu B. B. posredoval podatek, da je cepljen.
Toženca sta že v pritožbi pravočasno predlagala taksno oprostitev. V kolikor je sodišče štelo, da plačila sodnih taks nista oproščena že po samem zakonu, bi ju zato moralo pozvati, da dopolnita svoj predlog s podatki in izjavami po drugem odstavku 12. člena ZST-1, kot to določa tretji odstavek istega določila. Ker sta toženca oprostitev plačila sodnih taks predlagala že v pritožbi, jima ni bilo potrebno ponovno zaprošati za oprostitev plačila sodnih taks potem, ko jima je sodišče prve stopnje (sicer napačno) posredovalo plačilni nalog, preden je odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
OZ-UPB1 člen 39, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 255, 256, 256/2, 564, 564/1. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/1. DZ člen 185, 185/1.
pogodba o preužitku - ničnost - nedopustna kavza - nedopustna podlaga - nedopustni nagib - pravica do izjave - trditveno in dokazno breme - indični dokaz - dokazni standard - znižanje dokaznega standarda
Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, pogodbene stranke k sklenitvi posamezne pogodbe lahko napeljejo številni, med seboj raznoliki ali celo nasprotujoči si motivi in interesi, ki ustrezajo pojmu nagiba iz 40. člena OZ. Nekateri od njih so navzven drugi stranki lahko izraženi, nekateri ne. Nekateri so lahko strankama celo skupni in zato preidejo v kavzo pogodbe. Na veljavnost pogodbe lahko vplivajo le nedopustni nagibi, ki so za stranko bistveni oziroma ključni. Ključen je tisti nagib, brez katerega stranka pogodbe sploh ne bi sklenila.
Nižji dokazni standard velja sprejeti v tistih položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena. Sodna praksa je takšne položaje prepoznala v primerih, ko gre za dokazovanje hipotetičnih dejstev v prihodnosti (dokazovanje izgubljenega dobička) ali za dokazovanje dejstev o vzročni zvezi, ki jih ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja z nobenim dokaznim sredstvom (npr. niti z izvedencem ustrezne stroke). Zgolj to, da dejstva, za katera tožnica nosi materialno dokazno breme, niso v njenem zaznavnem polju, še ne dopušča nižanja dokaznega standarda. Številni so namreč položaji, ko stranka nosi materialno breme za takšna dejstva, kar pa znižanja dokaznega standarda še ne dopušča. Sodišče je tožničino pravico do sodnega varstva ob takšniih okoliščinah ustrezno zavarovalo že z znižano strogostjo pri njenem trditvenem bremenu in s tem, ko je dopustilo dokazovanja pravotvornih dejstev z indičnim dokazovanjem.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - odločilno dejstvo
Priposestvovalna doba, ki pomeni z zakonom določen čas, ki mora preteči (10 ali 20 let), je po materialnem pravu pri obeh vrstah priposestvovanja po SPZ, kakor tudi pri priposestvovanju po ZTLR, temeljni element, določna časovna opredelitev priposestvovalnega obdobja v razlogih sodbe pa torej odločilno dejstvo, ki mora biti navedeno oziroma opredeljeno.
V obravnavani zadevi je bistveno, da narok ni bil preklican. Ker tožnika v postopku zastopa pooblaščenec, bi v takšni situaciji slednji na narok moral pristopiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068951
KZ-1 člen 158. ZKP člen 52, 52/2.
nasprotna zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - vrnjena razžalitev
Sodišče prve stopnje glede na določbo drugega odstavka 52. člena ZKP pravilno ugotavlja, da očitki po nasprotni tožbi, po vsebini ne predstavljajo dejanj, ki bi pomenila vrnjeno razžalitev obdolženih A. A. in B. B., glede na kazniva dejanja, za katere je bila obdolžena po zasebni tožbi spoznana za krive.
podjemna pogodba - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče opozarja, da glede izvedbe dokaznega postopka pritožba ne vsebuje prav nobenih navedb, ki bi vsebinsko ustrezale uveljavljanju absolutno bistvene postopkovne kršitve in bi pritožbenemu sodišču nalagale presojo procesne pravilnosti izvedbe dokaznega postopka.
pripor - utemeljen sum - pogoj nujnosti in sorazmernosti - neogibna potrebnost pripora
Teža očitane kriminalne dejavnosti, številčnost in raznovrstnost očitanih kaznivih dejanj, stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, obsežna predkaznovanost obtoženca ter njegova vztrajnost in intenzivnost pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti, nujnosti in neogibni potrebnosti pripora.
OZ člen 619. ZDR-1 člen 4, 4/1, 59, 60, 61, 62, 63. ZUTD člen 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - čisti denarni zahtevek - dejanski delodajalec - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo plače s potnimi stroški, malicami, vsakokratnimi regresi za letni dopust in trinajstimi plačami zavrnilo, ker tožnik ni dokazal, da bi do vložitve tožbe, ali vsaj do prenehanja prejšnjega delodajalca zaradi stečaja od njega zahteval pravice, kot bi mu šle po toženkini kolektivni pogodbi. Zahtevek, ki ga je tožnik postavil, je čisti denarni zahtevek, ki se ne nanaša na bivšega delodajalca, ampak na toženko, ki je bila tožnikov dejanski delodajalec in ki je dolžna tožniku sanirati nastali položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00068959
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. OZ člen 171, 186, 186/3. ZPP člen 359.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - delovna nezgoda - vzrok nezgode - dokazna ocena - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - ogled - solidarna odgovornost za škodo - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - zmotna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi reformatio in peius
Držijo pritožbeni očitki, da viličar sam po sebi ni nevarna stvar ter da razklad tovora z viličarjem sam po sebi ni nevarna dejavnost. Takšna postane šele, če se ob tem ne spoštujejo pogoji in ukrepi za varno delo. Za nevarno dejavnost namreč gre le v tistih primerih, kjer navkljub ustrezni pazljivosti izhaja nadpovprečno tveganje za varnost in premoženje ljudi. Razklad tovora tako v tem primeru ni predstavljal nevarne dejavnosti sam po sebi, nevaren je postal šele zaradi nepravilnosti pri ravnanju prve in druge toženke. Ker sta tako prva kot druga toženka s svojim nepravilnim ravnanjem oziroma neskrbnim ravnanjem zakrivili nevarnost, se ne moreta razbremeniti odgovornosti za škodo zaradi nepredvidljivega in instiktivnega ravnanja delavca, ki je poskušal odvrniti grozečo škodo zaradi prevrnitve stroja.
Držijo očitki prve toženke, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi zaključka, da je poškodovani delavec ravnal instinktivno, odločilo, da je soprispevek delavca 10-odstotni. Instinktivno ravnanje namreč izključuje protipravnost ravnanja delavca in s tem tudi njegov soprispevek. V takšni situaciji zato oškodovanemu delavcu prve toženke ni mogoče očitati sokrivde in ga obremeniti z deljeno odgovornostjo za nastalo škodo na podlagi 171. člena OZ zaradi premajhne skrbnosti za svojo varnost in svoje zdravje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da sta prva toženka in druga toženka za nastalo škodo nerazdelno odgovorni v celoti. Ker pa sta se proti sodbi sodišča prve stopnje pritožili le prva in druga toženka, pritožbeno sodišče v skladu z določilom 359. člena ZPP odločitve ne sme spremeniti v njuno škodo.
ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. DZ člen 122, 123. URS člen 155, 155/1.
začetek teka prekluzivnega roka - ugotovitev očetovstva
Kot začetek teka rokov iz 122. in 123. člena Družinskega zakonika (DZ) je potrebno upoštevati 15. 4. 2019, ko je bil uveljavljen DZ, ki je ta zakonski prekluzivni rok v pravni red Republike Slovenije zopet uvedel.
Presoja, ali tožniku pripada zgolj sorazmerni del regresa ali celoten, je odvisna od poprejšnje presoje zastaranja tožbenega zahtevka za čas pred 15. 8. 2014, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločilo in mora sprejeti dopolnilno sodbo.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZSPJS člen 17, 17/1. ZPP člen 7, 180, 212.
preizkus ocene dela - uporaba kriterijev
Dejstva lahko najdejo pot v dejansko podlago sodbe samo preko navedb strank v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP. Trditvene podlage ni dovoljeno nadomestiti ali dopolniti z dokazi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069365
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 325, 327, 327/3. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 299, 299/2. ZDR-1 člen 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravočasnost navedb in dokazov - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka za škodo, ki jo je utrpel tožnik, odgovarja krivdno. S tem, ko tožnika ni ustrezno teoretično in praktično usposobila za delo in ob obstoju vsakodnevne prakse, skladno s katero so delavci sami reševali smetnjak, ki se je zataknil oziroma je zdrsnil v korito, je ravnala protipravno. To protipravno ravnanje, v zvezi s katerim se toženka ni razbremenila krivde, je v vzročni zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je po reševanju smetnjaka sestopil s stopnice vozila.