CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00068696
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4, 7/6. OZ člen 154, 154/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - domneva vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Zaradi kršitve zavarovalne pogodbe je toženec izgubil svoje zavarovalne pravice, zato gre pri vprašanju, ali lahko ohrani svoje zavarovalne pravice, torej pri izpodbijanju domneve med alkoholiziranostjo in nastalo škodo, izključno za vprašanje, ali je škoda posledica zunanjega, od zavarovanca neodvisnega vzroka (npr. ravnanje drugega, okvare vozila ipd.). Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tako vzpostavljene domneve zavarovanec (toženec) ne more izpodbiti s primerjavo, ali je v okoliščinah konkretnega primera ravnal enako kot (nealkoholizirani) povprečni voznik ali celo s sklicevanjem na nepravilno ravnanje drugega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00069055
ZOR člen 156, 156/3. OZ člen 133, 133/3, 376. ZVO-2 člen 233, 233/1. ZPP člen 8, 154, 154/2, 216, 216/1, 252.
degradacija kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča - povrnitev škode zaradi manjvrednosti nepremičnine - plačilo stroškov sanacije - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda - vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč - povzročitev škode z opravljanjem dovoljene dejavnosti - škoda, ki presega običajne meje - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavljanje vprašanj izvedencu - konkretizacija pritožbenih navedb - dopolnitev izvedenskega mnenja - aktivna legitimacija solastnika - pravilo ne ultra alterum tantum - glavnica in natekle obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Dokaz z izvedencem izvaja sodišče in ne pravdni stranki (252. člen ZPP). S tem, ko sodišče izvedencu ni zastavilo prav vseh vprašanj, ki jih je predlagala pritožnica, ni zagrešilo relativno bistvene kršitve določb postopka.
Tudi če je odpravo škode financiral le eden od zakoncev, to dejstvo zaradi režima skupnega premoženja ne izključuje aktivne legitimacije obeh za povračilni zahtevek.
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče pri presoji, ali so zamudne obresti že dosegle glavnico, moralo upoštevati čas zapadlosti terjatve, torej 1. 1. 2001, in ne trenutek, od katerega jih je, upoštevajoč ugovor zastaranja, prisodilo (23. 3. 2006).
Pritožnica sodišču neutemeljeno očita relativno bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi pri odločanju preseglo trditveno podlago tožnikov. Ti so v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek utemeljili na odškodninski podlagi in zanj podali ustrezne trditve. S tem, ko je sodišče njihov zahtevek presojalo tudi po tretjem odstavku 156. člena ZOR, trditvene podlage ni preseglo. Kdaj škoda preseže normalne meje, sodišče namreč ugotavlja v okviru pravilne uporabe materialnega prava v vsakem posamičnem primeru.
Tretje toženka je ukrepala na podlagi ustreznih dovoljenj pri opravljanju splošno koristne dejavnosti (varstva cestnega telesa), zato njeno ravnanje ni bilo protipravno. Vendar pa je to ne odvezuje odgovornosti za nedopustno in prekomerno škodo na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZOR (sedaj tretjega odstavka 133. člena OZ).
Zaradi kompleksnosti zadeve in velikih stroškov, potrebnih za ugotavljanje vzrokov nastanka škode, vrednotenje uspeha strank zgolj po višini tožbenega zahtevka ni primerno. Sodišče je pri odločitvi o uspehu strank v postopku upoštevalo, koliko stroškov je nastalo v zvezi z ugotavljanjem posameznih faz postopka. Čeprav tak pristop pri odmeri stroškov ni običajen, ni v nasprotju z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nadzorovana obravnava - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja
Tedenski obiski koordinatorjev na domu nasprotne udeleženke so izključno v njeno korist, kar že po naravi stvari pomeni, da ti obiski ne morejo predstavljati nedovoljenega posega v osebnostne pravice nasprotne udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068065
OZ člen 125, 125/1, 125/3, 190, 198. SPZ člen 67, 67/8, 68.
gospodarski spor majhne vrednosti - objekt skupne rabe - upravnik - pogodba o upravljanju - plačilo upravniških storitev - plačilo obratovalnih stroškov - pogodba v breme tretjega - neupravičena obogatitev - višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve
Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja ali če to zakon izrecno določa. V tem primeru pa do prehoda obveznosti na toženo stranko, kot novo lastnico poslovnih prostorov v industrijski coni, po samem zakonu ni prišlo. Tožeča stranka namreč ne navaja, da za nepremičnine skupne rabe (NSR) velja režim etažne lastnine in niti, da bi bila tožena stranka solastnica NSR. Zato v tem primeru tudi ni mogoče uporabiti določila osmega odstavka 67. člena SPZ.
Vtoževane višine neupravičene obogatitve zaradi uporabe tujih stvari ni mogoče utemeljiti na podlagi delilnega ključa, ki so ga solastniki NSR določili za razdelitev stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja NSR v Pogodbi o upravljanju. Kot je že bilo pojasnjeno navedena pogodba tožene stranke ne zavezuje.
sodna poravnava - umik pritožbe - izjava stranke - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Pritožnika sta se v sodni poravnavi dogovorila, da upnik umika ugovor, dolžnica pa pritožbo zoper izpodbijani sklep. Ker sodišče druge stopnje v pritožbi še ni odločalo, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.
trditveno in dokazno breme - odškodnina za telesne bolečine - nastanek škode - dokazna ocena izpovedbe prič
Kot je obrazloženo, je sodišče prepričljivo zaključilo, da je bila toženka tista, ki je udarila tožnico v obraz in ne obratno, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da niso pravilni zaključki sodišča, da toženka ni izkazala škode iz naslova utrpelih telesnih bolečin. Toženka namreč telesne bolečine zatrjuje kot posledico tožničinega udarca, takšnega načina poškodovanja pa toženka ni uspela dokazati.
ZPP člen 155, 155/1, 313, 313/1, 313/2, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 428, 428/2, 429. SPZ člen 34.
motenje posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - ugotovitev načina motenja posesti - sodna praksa - pomanjkljiv izrek - rok za plačilo obveznosti - začetek teka roka za plačilo - zamudni sklep - vročitev tožbe v odgovor - odgovor na tožbo - pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti - stroški odgovora na pritožbo
Sodna praksa dopušča, da je sestavni del zahtevka v pravdah zaradi motenja posesti tudi ugotovitev motenja, če bi brez tega dela postal dajatveni zahtevek nejasen.
prekinitev postopka - ustanovitev hipoteke - vpis pravice v zemljiško knjigo - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posojilna pogodba - odškodninska odgovornost - načelo ekonomičnosti - enotna obravnava - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev
Če bo sodba postala pravnomočna, potem bo odpadla škoda, ki ima neposredni vpliv na obstoj odškodninske terjatve tožnice zoper toženca.
Odločitev sodišča o prekinitvi postopka je pravilna, saj je bilo o izbrisu hipoteke že odločeno s sodbo. Počakati je treba le še na pravnomočnost sodbe in bi bilo ponovno obravnavanje spornih okoliščin v tu obravnavani zadevi v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku prvič določalo preživnino za mladoletnega otroka in za polnoletno drugo predlagateljico (polnoletna je postala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje). Pritožbeno sodišče pritožbeno obravnava vsako preživnino posebej, saj se postopki zaradi določitve preživnine bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka, saj je sodišče dolžno v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti paziti na interese mladoletnih otrok. Kadar preživnino uveljavlja polnoletna oseba, posebne kogentne določbe o varstvu koristi otrok ne pridejo v poštev.
odločanje o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izpodbijanje očetovstva
Za stroške postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo v obravnavanem postopku izpodbijanja očetovstva.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da predlagatelj sedaj skrbi še za dva mladoletna otroka.
Nima prav pritožba, da bi preživnina v višini 200,00 EUR pomenila, da znašajo njegove preživninske obveznosti za štiri otroke 800,00 EUR. Potrebe otrok, ki živijo s predlagateljem v skupnem gospodinjstvu, so namreč drugačne kot potrebe nasprotnih udeležencev, ki živita v skupnem gospodinjstvu zgolj z mamo.
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 161. ZPND člen 22e. ZPP člen 213, 213/2, 243, 252, 252/1, 254, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkazovanje ogroženosti - žrtev nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - načelo kontradiktornosti - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - menjava vrtca - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - prepoved alternativnega reševanja sporov
Resda sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti (s stopnjo verjetnosti ugotavlja, ali je otrok ogrožen), zato izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Vendar mora tudi v okviru standarda verjetnosti upoštevati temeljno načelo kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Vsaka stranka ima v pravdnem postopku pravico navajati dejstva in predlagati dokaze zanje. V izpodbijani odločbi je sodišče prve stopnje zaključilo, da ogroženost otroka zaradi nasilja upnika ni izkazana, vendar pa je dokazne predloge, s katerimi je dolžnica poskušala ogroženost dokazati, zavrnilo. Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem, oziroma (dejansko) zavrnitvijo dokaznega predloga brez obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Če je sodišče prve stopnje menilo, da odprava napak v mnenju CSD ni mogoča, bi za razjasnitev strokovnih vprašanj glede zatrjevanega nasilja in posledične ogroženosti otroka moralo izvesti drug primeren dokaz (na primer pridobiti preliminarno mnenje izvedenca). Nestrinjanje s podanim strokovnim mnenjem ne sme rezultirati v njegovi nadomestitvi z lastnim znanjem oziroma mnenjem sodišča.
ZPP člen 29, 185, 185/7, 363, 363/3. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 6, 6-a, 69, 69/1. ZMZPP člen 4, 67.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje v tujini - nepremičnina v tujini - realna subrogacija - dopustitev spremembe tožbe - nedovoljenost posebne pritožbe - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - zavrnitev ugovora
Po spremembi tožbe tožnica uveljavlja v zvezi s prodano nepremičnino v Republiki Hrvaški denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije, zato v tem delu ne gre za spor z mednarodnim elementom, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Predmet tožbenega zahtevka so sicer še vedno tudi premičnine, ki se po tožbenih navedbah nahajajo delno v Republiki Sloveniji, delno pa tudi v Republiki Hrvaški, v vikend stanovanju. Ne glede na to je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije, saj njegova pristojnost izhaja (tudi) iz določb mednarodne pogodbe (29. člen ZPP), in sicer iz 6. člena (točke a) Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 (ki je začela veljati 28. 7. 2016), v zvezi s 1. točko 69. člena te uredbe (tožba je bila vložena 29. 7. 2022, torej po 29. 1. 2019). Določbe ZMZPP za to zadevo niso uporabne (4. člen tega zakona).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068417
ZKP člen 314, 314/3, 358, 358-3, 364, 364/7, 364/8, 364/9, 364/10, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 191, 191/1.
nasprotja v razlogih sodbe - pravno odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje nasilja v družini - vodenje glavne obravnave - dokaz z zaslišanjem prič
Takšni razlogi, ko torej sodišče prve stopnje na eni strani izpoved oškodovane predstavi kot osamljeno obremenjevanje obdolženega, brez dokazne podprtosti zatrjevanih pravno nevzdržnih ravnanj, a v nadaljevanju obrazložitve vendarle taksativno izpostavi priče, ki so navedbe oškodovane "v delu potrdile", prav tako pa ne ovrže v razmerju do obdolženega obremenilne listinske dokumentacije, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Glede na to, da se ti nasprotujoči razlogi nanašajo na odločilna, pravno relevantna dejstva, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068307
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tožba zaradi motenja posesti - začasna odredba v sporu o motenju posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - bivša zakonca - dostop do nepremičnine - neznatna škoda upnika - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oz. sile ne bi ostalo brez pomena.
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da regulacijska začasna odredba, ki v celoti prejudicira odločitev o tožbenem zahtevku, na podlagi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ oz. tretjega odstavka 270. člena istega zakona ne more biti izdana. Tisti del, ki takšno možnost dopušča, pa za uspešno uveljavljanje takšnega pogoja zahteva izkaz obsega neugodnih posledic na vsaki strani in njihovo tehtanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069033
KZ-1 člen 3, 77a, 186, 186/1. ZKP člen 501, 502, 502/1, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev premoženjske koristi - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - odmera premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - prosti preudarek - nevarnost razpolaganja s premoženjem - test sorazmernosti
V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član.
Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena 77.a KZ-1 kot dopolnitev drugih določb o odvzemu premoženjske koristi, ter poudarkom, da je očitek obtožencu glede njegovega sodelovanja v hudodelski združbi izkazan na stopnji utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje zadostilo kriteriju obrazložene sodne odločbe v skladu z zahtevami Ustave Republike Slovenije.
Ključna je ugotovitev, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, zato pa tudi ne za ukrep začasnega zavarovanja tega odvzema, ni potrebno razpolagati s podatkom o dejanski višini pridobljene premoženjske koristi na strani obtoženca: sodišče prve stopnje je v primerih, ko bi bilo ugotavljanje premoženjske koristi zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, pooblaščeno odmeriti znesek po prostem preudarku (člen 501 ZKP).
ZPP člen 8, 315, 315/1, 339, 339/1. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca za delavca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev ukrepov za varno delo - zagotavljanje varnega delovnega okolja - navodila za varno delo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vmesna sodba - prirejenost dokazov - načelo proste presoje dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Za presojo o utemeljenosti zahtevka je bistvena ugotovitev, da je šlo za opustitev izvedbe organizacije delovnega procesa na varen način, ki je, ne glede na (ne)obstoj pisnih navodil, v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka. Zato je podana odgovornost toženkinega zavarovanca.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 17, 61, 61/1, 62, 62/6, 200, 200/3, 202. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - pravočasnost tožbe - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - reparacijski zahtevek - zastaranje - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja drugo toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Tožnik se glede tega neutemeljeno sklicuje na sedmi odstavek 5. člena ZPDZC-1, saj v obravnavani zadevi niso podane okoliščine za uporabo te določbe, ki tudi sicer zastaranja ne ureja drugače kot splošni predpisi obligacijskega (oziroma delovnega) prava. Prav tako je neutemeljen ugovor, da zastaranje zaradi ničnosti pogodb ni teklo dokler ni bila ugotovljena ničnost oziroma do seznanitve tožnika z ničnostjo, saj pogodbe niso bile nične.
ZIZ člen 15, 225, 226, 268, 272, 273, 273/2. ZIP člen 267, 267/2. URS člen 23. ZPP člen 108, 108/2.
drugačna sodna praksa - ureditvena začasna odredba - dolžnost presojati materialno pravo - ustavna pravica do enakega obravnavanja - pomanjkljivo obrazložena odločba - nastanek terjatve - pogoj reverzibilnosti - nenadomestno dejanje - izvršilno sredstvo - učinek sklepa o izvršbi - nepopolna vloga
Metodološko napačen je tudi pristop sodišča prve stopnje, ki je želelo lastno razlago podkrepiti s sklicevanjem na razlago sodne prakse in sicer zato, ker bi moralo najprej preveriti najnovejše razlage, torej tiste, ki so časovno najbližje času odločanja sodišča prve stopnje. Tako kot mora zakonodajalec upoštevati ustavno načelo prilagajanja zakonodaje družbenim razmeram, morajo tudi sodišča upoštevati, da se spreminja razlaga v sodni praksi, zato je potrebno utemeljevati razlago z najnovejšimi stališči. Zapisano velja tudi za stališča, ki se ponujajo v strokovni literaturi. Prav za področje UZO je najnovejša literatura ponudila nova izhodišča razlage. Ker glede poznavanja materialnega prava velja načelo, da ga morajo sodišča poznati po uradni dolžnosti, se od njih utemeljeno pričakuje, da te razvojne usmeritve spremljajo in poznajo in, če se z njimi ne strinjamo, da navedejo razloge. To pa so tudi zahteve, ki jih na sodišča naslavlja ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe, predvsem pa prepoved sodniške samovolje. Sodišče druge stopnje zato meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga razlaga v skladu z Ustavo (precedenčni učinek iz citiranega ustavno odločbe glede predpostavke reverzibilnosti), za preostale pa 272. člen ZIZ.
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da je že zaradi "neprimernega in nezakonitega sredstva zavarovanja", kar pomeni zaradi neustrezno oblikovanega predloga, ki mora vsebovati tudi sredstvo izvršbe, potrebno predlog zavreči in se pri tem sklicuje na razlago v teoriji in sodni praksi. Sodišče druge stopnje tudi v tem delu ugotavlja, da sodišče prve stopnje uporablja literaturo in sodno prakso, staro več kot dvajset let (delo M. Šipec in soavtorji je izšlo v letu 2001; najmlajši judikat je iz leta 2009). Primarni formalni viri so vendarle praviloma zakoni, v obravnavanem primeru najprej ZIZ (15. člen) in nato ZPP. Sodišče druge stopnje zakonske podlage za razlago, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ni našlo. Res je nekoč ZPP vseboval določbo drugega odstavka 108. člena ZPP:"Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik.", ki pa je bila z odločbo Ustavnega sodišča, z učinkom od 25.6.2010 naprej, razveljavljena. Razlog, ki ga je torej sodišče prve stopnje navedlo (neprimerno ali nezakonito sredstvo zavarovanja) in opredelilo kot "vsebinsko nepopoln" ni razlog za zavrženje predloga, temveč ga je potrebno obravnavati kot nepopolno vlogo, kar pa zahteva ravnanje po sedaj veljavnem 108. členu ZPP.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje v nadzorovani obravnavi
Izpolnjeni so vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje nasprotne udeleženke na zdravljenju brez privolitve. Z odklanjanjem hrane in zdravljenja nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje, izkazana pa je tudi verjetnost, da lahko huje ogroža zdravje in morda celo življenje drugih. Zaradi hude duševne motnje ima nasprotna udeleženka moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Z drugimi oblikami zdravljenja nasprotni udeleženki ni mogoče pomagati.