OZ člen 288, 306, 306/1.. ZIZ člen 38, 38/5, 38/8, 38c, 38c/3, 84a.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/4, 63, 63/6.
prostovoljna izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti izvršitelju - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ugotovitveni sklep - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov - nagrada odvetnika za druge vloge
Na podlagi 84.a člena ZIZ ima prostovoljna izpolnitev izvršitelju značaj sodnega pologa, kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Izvršba za izterjavo plačane obveznosti ni več dopustna in se, enako kot to na primer velja pri plačilu v okviru oprave izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali izvršbe na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke, tudi v primeru prostovoljnega plačila dolžnika izvršitelju izvršba v tem delu že v trenutku plačila šteje za ustavljeno. Sklep sodišča o ustavitvi izvršbe je zato zgolj ugotovitvene narave.
Nadaljnji izvršilni stroški, ki upniku nastanejo tekom izvršilnega postopka, postanejo predmet izvršbe šele, ko o njih na zahtevo upnika odloči sodišče in jih upniku prizna (ter dolžniku naloži v plačilo). Pred izdajo takšnega sklepa dolžnik teh stroškov še ni dolžan plačati upniku, upnik pa od njega vse do poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi ne more zahtevati njihovega plačila.
Četudi dolžnik pred izdajo sklepa, s katerim mu sodišče naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, teh stroškov še ni dolžan plačati, pa ni ovire, da dolžnik izvršitelju v naprej ne izroči zneska, namenjenega poplačilu morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih bo sodišče upniku priznalo še v nadaljevanju postopka. Tudi v takšnem primeru mora upnik te stroške pravočasno priglasiti (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ), sodišče pa mora o utemeljenosti upnikove zahteve odločiti, in sicer tako, da stroške v delu, v katerem znesek, ki ga je izvršitelju nakazal dolžnik, zadošča za njihovo plačilo, zgolj odmeri oziroma upniku prizna, v morebitnem preostanku pa jih tudi naloži v plačilo dolžniku. Šele pravnomočni sklep, s katerim sodišče odloči o utemeljenosti priglašenih stroškov upnika (glede katerih je dolžnik že založil znesek za njihovo plačilo), je namreč podlaga, da sme izvršitelj upniku izročiti znesek za poplačilo teh stroškov (šesti odstavek 63. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja) oziroma si iz njega poplačati svoje terjatve do upnika, ki temeljijo na dokončnem obračunu (tretji odstavek 38.c člena ZIZ, četrti odstavek 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
Po spremembi OT, ki velja od 4. 6. 2022 dalje, je namreč v tarifni številki 31, ki celovito ureja plačilo storitev odvetnika v postopkih izvršbe in zavarovanja, drugače kot je to veljalo po prej veljavni tar. št. 27, pod točko 9 izrecno predpisana nagrada za "druge vloge". Med takšne vloge je treba šteti vse vloge, ki jih ni mogoče uvrstiti med vloge iz točk 1 do 8 tar. št. 31 OT, to pa so prav neobrazložene vloge. Nagrada za "druge obrazložene vloge" je namreč predpisana v tar. št. 31/8. Upnik ima zato pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali s plačilom nagrade odvetnika v zvezi s sestavo neobrazložene vloge, seveda pod pogojem, da je bila vloga potrebna za postopek. Kot takšno pa je vsekakor treba šteti vlogo, s katero upnik priglasi stroške, nastale z delom izvršitelja. Kot utemeljeno opozarja pritožba, namreč upnik, ki stroškov ne priglasi v roku, določenem v osmem odstavku 38. člena ZIZ, pravico do njihovega plačila izgubi, saj se mu ti ne priznajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00069055
ZOR člen 156, 156/3. OZ člen 133, 133/3, 376. ZVO-2 člen 233, 233/1. ZPP člen 8, 154, 154/2, 216, 216/1, 252.
degradacija kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča - povrnitev škode zaradi manjvrednosti nepremičnine - plačilo stroškov sanacije - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda - vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč - povzročitev škode z opravljanjem dovoljene dejavnosti - škoda, ki presega običajne meje - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavljanje vprašanj izvedencu - konkretizacija pritožbenih navedb - dopolnitev izvedenskega mnenja - aktivna legitimacija solastnika - pravilo ne ultra alterum tantum - glavnica in natekle obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Dokaz z izvedencem izvaja sodišče in ne pravdni stranki (252. člen ZPP). S tem, ko sodišče izvedencu ni zastavilo prav vseh vprašanj, ki jih je predlagala pritožnica, ni zagrešilo relativno bistvene kršitve določb postopka.
Tudi če je odpravo škode financiral le eden od zakoncev, to dejstvo zaradi režima skupnega premoženja ne izključuje aktivne legitimacije obeh za povračilni zahtevek.
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče pri presoji, ali so zamudne obresti že dosegle glavnico, moralo upoštevati čas zapadlosti terjatve, torej 1. 1. 2001, in ne trenutek, od katerega jih je, upoštevajoč ugovor zastaranja, prisodilo (23. 3. 2006).
Pritožnica sodišču neutemeljeno očita relativno bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi pri odločanju preseglo trditveno podlago tožnikov. Ti so v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek utemeljili na odškodninski podlagi in zanj podali ustrezne trditve. S tem, ko je sodišče njihov zahtevek presojalo tudi po tretjem odstavku 156. člena ZOR, trditvene podlage ni preseglo. Kdaj škoda preseže normalne meje, sodišče namreč ugotavlja v okviru pravilne uporabe materialnega prava v vsakem posamičnem primeru.
Tretje toženka je ukrepala na podlagi ustreznih dovoljenj pri opravljanju splošno koristne dejavnosti (varstva cestnega telesa), zato njeno ravnanje ni bilo protipravno. Vendar pa je to ne odvezuje odgovornosti za nedopustno in prekomerno škodo na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZOR (sedaj tretjega odstavka 133. člena OZ).
Zaradi kompleksnosti zadeve in velikih stroškov, potrebnih za ugotavljanje vzrokov nastanka škode, vrednotenje uspeha strank zgolj po višini tožbenega zahtevka ni primerno. Sodišče je pri odločitvi o uspehu strank v postopku upoštevalo, koliko stroškov je nastalo v zvezi z ugotavljanjem posameznih faz postopka. Čeprav tak pristop pri odmeri stroškov ni običajen, ni v nasprotju z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP.
ZPP člen 8, 315, 315/1, 339, 339/1. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/3.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca za delavca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev ukrepov za varno delo - zagotavljanje varnega delovnega okolja - navodila za varno delo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vmesna sodba - prirejenost dokazov - načelo proste presoje dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Za presojo o utemeljenosti zahtevka je bistvena ugotovitev, da je šlo za opustitev izvedbe organizacije delovnega procesa na varen način, ki je, ne glede na (ne)obstoj pisnih navodil, v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka. Zato je podana odgovornost toženkinega zavarovanca.
sodna poravnava - umik pritožbe - izjava stranke - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Pritožnika sta se v sodni poravnavi dogovorila, da upnik umika ugovor, dolžnica pa pritožbo zoper izpodbijani sklep. Ker sodišče druge stopnje v pritožbi še ni odločalo, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.
trditveno in dokazno breme - odškodnina za telesne bolečine - nastanek škode - dokazna ocena izpovedbe prič
Kot je obrazloženo, je sodišče prepričljivo zaključilo, da je bila toženka tista, ki je udarila tožnico v obraz in ne obratno, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da niso pravilni zaključki sodišča, da toženka ni izkazala škode iz naslova utrpelih telesnih bolečin. Toženka namreč telesne bolečine zatrjuje kot posledico tožničinega udarca, takšnega načina poškodovanja pa toženka ni uspela dokazati.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nadzorovana obravnava - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja
Tedenski obiski koordinatorjev na domu nasprotne udeleženke so izključno v njeno korist, kar že po naravi stvari pomeni, da ti obiski ne morejo predstavljati nedovoljenega posega v osebnostne pravice nasprotne udeleženke.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da predlagatelj sedaj skrbi še za dva mladoletna otroka.
Nima prav pritožba, da bi preživnina v višini 200,00 EUR pomenila, da znašajo njegove preživninske obveznosti za štiri otroke 800,00 EUR. Potrebe otrok, ki živijo s predlagateljem v skupnem gospodinjstvu, so namreč drugačne kot potrebe nasprotnih udeležencev, ki živita v skupnem gospodinjstvu zgolj z mamo.
prekinitev postopka - ustanovitev hipoteke - vpis pravice v zemljiško knjigo - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posojilna pogodba - odškodninska odgovornost - načelo ekonomičnosti - enotna obravnava - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev
Če bo sodba postala pravnomočna, potem bo odpadla škoda, ki ima neposredni vpliv na obstoj odškodninske terjatve tožnice zoper toženca.
Odločitev sodišča o prekinitvi postopka je pravilna, saj je bilo o izbrisu hipoteke že odločeno s sodbo. Počakati je treba le še na pravnomočnost sodbe in bi bilo ponovno obravnavanje spornih okoliščin v tu obravnavani zadevi v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068307
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tožba zaradi motenja posesti - začasna odredba v sporu o motenju posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - bivša zakonca - dostop do nepremičnine - neznatna škoda upnika - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oz. sile ne bi ostalo brez pomena.
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da regulacijska začasna odredba, ki v celoti prejudicira odločitev o tožbenem zahtevku, na podlagi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ oz. tretjega odstavka 270. člena istega zakona ne more biti izdana. Tisti del, ki takšno možnost dopušča, pa za uspešno uveljavljanje takšnega pogoja zahteva izkaz obsega neugodnih posledic na vsaki strani in njihovo tehtanje.
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku prvič določalo preživnino za mladoletnega otroka in za polnoletno drugo predlagateljico (polnoletna je postala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje). Pritožbeno sodišče pritožbeno obravnava vsako preživnino posebej, saj se postopki zaradi določitve preživnine bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka, saj je sodišče dolžno v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti paziti na interese mladoletnih otrok. Kadar preživnino uveljavlja polnoletna oseba, posebne kogentne določbe o varstvu koristi otrok ne pridejo v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068417
ZKP člen 314, 314/3, 358, 358-3, 364, 364/7, 364/8, 364/9, 364/10, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 191, 191/1.
nasprotja v razlogih sodbe - pravno odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje nasilja v družini - vodenje glavne obravnave - dokaz z zaslišanjem prič
Takšni razlogi, ko torej sodišče prve stopnje na eni strani izpoved oškodovane predstavi kot osamljeno obremenjevanje obdolženega, brez dokazne podprtosti zatrjevanih pravno nevzdržnih ravnanj, a v nadaljevanju obrazložitve vendarle taksativno izpostavi priče, ki so navedbe oškodovane "v delu potrdile", prav tako pa ne ovrže v razmerju do obdolženega obremenilne listinske dokumentacije, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Glede na to, da se ti nasprotujoči razlogi nanašajo na odločilna, pravno relevantna dejstva, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
odločanje o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izpodbijanje očetovstva
Za stroške postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo v obravnavanem postopku izpodbijanja očetovstva.
ZPP člen 155, 155/1, 313, 313/1, 313/2, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 428, 428/2, 429. SPZ člen 34.
motenje posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - ugotovitev načina motenja posesti - sodna praksa - pomanjkljiv izrek - rok za plačilo obveznosti - začetek teka roka za plačilo - zamudni sklep - vročitev tožbe v odgovor - odgovor na tožbo - pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti - stroški odgovora na pritožbo
Sodna praksa dopušča, da je sestavni del zahtevka v pravdah zaradi motenja posesti tudi ugotovitev motenja, če bi brez tega dela postal dajatveni zahtevek nejasen.
ZPP člen 29, 185, 185/7, 363, 363/3. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 6, 6-a, 69, 69/1. ZMZPP člen 4, 67.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje v tujini - nepremičnina v tujini - realna subrogacija - dopustitev spremembe tožbe - nedovoljenost posebne pritožbe - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - zavrnitev ugovora
Po spremembi tožbe tožnica uveljavlja v zvezi s prodano nepremičnino v Republiki Hrvaški denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije, zato v tem delu ne gre za spor z mednarodnim elementom, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Predmet tožbenega zahtevka so sicer še vedno tudi premičnine, ki se po tožbenih navedbah nahajajo delno v Republiki Sloveniji, delno pa tudi v Republiki Hrvaški, v vikend stanovanju. Ne glede na to je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije, saj njegova pristojnost izhaja (tudi) iz določb mednarodne pogodbe (29. člen ZPP), in sicer iz 6. člena (točke a) Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 (ki je začela veljati 28. 7. 2016), v zvezi s 1. točko 69. člena te uredbe (tožba je bila vložena 29. 7. 2022, torej po 29. 1. 2019). Določbe ZMZPP za to zadevo niso uporabne (4. člen tega zakona).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068065
OZ člen 125, 125/1, 125/3, 190, 198. SPZ člen 67, 67/8, 68.
gospodarski spor majhne vrednosti - objekt skupne rabe - upravnik - pogodba o upravljanju - plačilo upravniških storitev - plačilo obratovalnih stroškov - pogodba v breme tretjega - neupravičena obogatitev - višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve
Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja ali če to zakon izrecno določa. V tem primeru pa do prehoda obveznosti na toženo stranko, kot novo lastnico poslovnih prostorov v industrijski coni, po samem zakonu ni prišlo. Tožeča stranka namreč ne navaja, da za nepremičnine skupne rabe (NSR) velja režim etažne lastnine in niti, da bi bila tožena stranka solastnica NSR. Zato v tem primeru tudi ni mogoče uporabiti določila osmega odstavka 67. člena SPZ.
Vtoževane višine neupravičene obogatitve zaradi uporabe tujih stvari ni mogoče utemeljiti na podlagi delilnega ključa, ki so ga solastniki NSR določili za razdelitev stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja NSR v Pogodbi o upravljanju. Kot je že bilo pojasnjeno navedena pogodba tožene stranke ne zavezuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069033
KZ-1 člen 3, 77a, 186, 186/1. ZKP člen 501, 502, 502/1, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev premoženjske koristi - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - odmera premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - prosti preudarek - nevarnost razpolaganja s premoženjem - test sorazmernosti
V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član.
Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena 77.a KZ-1 kot dopolnitev drugih določb o odvzemu premoženjske koristi, ter poudarkom, da je očitek obtožencu glede njegovega sodelovanja v hudodelski združbi izkazan na stopnji utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje zadostilo kriteriju obrazložene sodne odločbe v skladu z zahtevami Ustave Republike Slovenije.
Ključna je ugotovitev, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, zato pa tudi ne za ukrep začasnega zavarovanja tega odvzema, ni potrebno razpolagati s podatkom o dejanski višini pridobljene premoženjske koristi na strani obtoženca: sodišče prve stopnje je v primerih, ko bi bilo ugotavljanje premoženjske koristi zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, pooblaščeno odmeriti znesek po prostem preudarku (člen 501 ZKP).
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 161. ZPND člen 22e. ZPP člen 213, 213/2, 243, 252, 252/1, 254, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkazovanje ogroženosti - žrtev nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - načelo kontradiktornosti - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - menjava vrtca - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - prepoved alternativnega reševanja sporov
Resda sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti (s stopnjo verjetnosti ugotavlja, ali je otrok ogrožen), zato izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Vendar mora tudi v okviru standarda verjetnosti upoštevati temeljno načelo kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Vsaka stranka ima v pravdnem postopku pravico navajati dejstva in predlagati dokaze zanje. V izpodbijani odločbi je sodišče prve stopnje zaključilo, da ogroženost otroka zaradi nasilja upnika ni izkazana, vendar pa je dokazne predloge, s katerimi je dolžnica poskušala ogroženost dokazati, zavrnilo. Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem, oziroma (dejansko) zavrnitvijo dokaznega predloga brez obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Če je sodišče prve stopnje menilo, da odprava napak v mnenju CSD ni mogoča, bi za razjasnitev strokovnih vprašanj glede zatrjevanega nasilja in posledične ogroženosti otroka moralo izvesti drug primeren dokaz (na primer pridobiti preliminarno mnenje izvedenca). Nestrinjanje s podanim strokovnim mnenjem ne sme rezultirati v njegovi nadomestitvi z lastnim znanjem oziroma mnenjem sodišča.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1-2, 43/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - prevod pisanj v tuj jezik - število znakov prevoda
Števila pismenk v kitajskem prevodu ni mogoče enačiti s številom besed.
Najprimernejša in najbolj skladna z določbami Pravilnika je metoda, da se prevod v kitajščino ovrednoti po številu znakov v izvornih (slovenskih) dokumentih (po pravilu, da 1.500 znakov tvori eno stran).
plačilo po dejansko opravljenem delu - datum odločitve - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tožnici plačilo razlike v plači pripada le do konca glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe. Za priznanje razlike v plači glede nadaljnjega obdobja, torej po datumu odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 311. člen ZPP), namreč ni podlage, tudi sicer pa ugotovitev, da je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta, še ne pomeni, da bo ta dela opravljala tudi v bodoče.
ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1. ZP-1 člen 60, 60/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do obrambe - vročitev plačilnega naloga - opomin pred izvršbo
Ob tem, ko iz tretjega odstavka 83. člena ZUP izhaja, da organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, iz prvega odstavka 87. člena ZUP pa, da se odločbe, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni, so pritožbeni očitki o nezakoniti vročitvi spornega plačilnega naloga storilki s strani policista storilki v roke, neutemeljeni.