izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor po izteku roka - kazenska ovadba - zloraba izvršbe - predhodno vprašanje
Za presojo o pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka je pravno pomembno, ali je določeno vprašanje prejudicialne narave za konkretni postopek, ali ne. ZIZ omogoča le prekinitev postopka kot celote, in ne morebiti le prekinitve odločanja o ugovoru dolžnika. Od odločitve o tem, ali upnik zlorablja izvršbo, ni odvisna odločitev o tem, ali izvršba v tem trenutku utemeljeno teče (o tem je s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč odločeno z učinkom res iudicata), temveč bi bila kvečjemu lahko odvisna le odločitev o tem, ali je utemeljen dolžnikov ugovor, ki izvršbi nasprotuje.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00070206
ZIZ člen 111, 260, 260/1, 260/1-6, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/2, 271/2-3. ZZK-1 člen 8.
zavarovanje denarne terjatve - postopek zavarovanja denarne terjatve - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - vrste začasnih odredb - postopek zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - izjava dolžnikovega dolžnika - predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini - izdaja predhodne odredbe - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče obravnava upnikov predlog za zavarovanje kot celoto. Upoštevati mora terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, ki ga je upnik izbral.
V skladu z drugim odstavkom 271. člena ZIZ se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. Po določilu 48. člena ZZK-1 je predznamba glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena. Predznamba se uporablja za pogojni vpis knjižnih pravic. Glede na to, da z začasno odredbo ni mogoče pridobiti zastavne pravice, tudi predznambe kot pogojnega vpisa zastavne pravice ni mogoče opravičiti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - prejem obvestila - izpodbijanje domneve o vročitvi - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - odgovor na pritožbene navedbe
Ob tem, da tožnika v pritožbi zatrjevanim dejstvom (in dokazom) ne oporekata, saj odgovora na pritožbo nista podala, pritožbeno sodišče sledi izjavama, da glede na vzpostavljen sistem prevzemanja pošte, obvestila o pošiljki v konkretni zadevi v nabiralniku ni bilo.
Pritožnica je uspela izpodbiti domnevo pravilnosti vročitve, kot izhaja iz vročilnice. Zato za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka2.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - posttravmatska stresna motnja - višina denarne odškodnine - delni umik tožbe - stroškovna odločitev - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Tožena stranka sicer pravilno opozarja na novejšo sodno prakso glede obračunavanja pravdnih stroškov, ki ni naklonjena ločenemu vrednotenju uspeha glede temelja in višine tožbenega zahtevka. A vendar tudi novejša sodna praksa takšnega načina obračunavanja ne izključuje, kar je tudi skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ki v primeru delnega uspeha v pravdi nalaga sodišču da o plačilu stroškov odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Te so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na temelj in višino. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. V obravnavani zadevi gre ravno za takšno situacijo, ko bi zaradi nekoliko pretiranega tožbenega zahtevka (ki pa ga je tožeča stranka po prejemu izvedeniških mnenj tudi delno umaknila) golo matematično preračunavanje uspeha pripeljalo do situacije, da bi prisojena odškodnina izgubila svoj pomen. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je uspeh strank cepilo na temelj in višino.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
Pravilno je sodišče ugotovilo, da je prvo tožena stranka prodajalec vozila, tožeča stranka pa kupec, ter da je glede na določbo 468. člena OZ, ki daje kupcu pravico, da jamčevalni zahtevek uveljavlja od prodajalca, prvo tožena stranka kot prodajalec pasivno legitimirana v tem postopku. Prvo toženi stranki je bila skrita napaka na vozilu tožeče stranke znana še preden je do okvare vozila prišlo in je podana njena odgovornost za škodo, ki je posledica te skrite stvarne napake. Obligacijski zakon za uporabo 465. člena ne določa pogoja, da bi morala biti prodajalcu napaka znana že ob prodaji oziroma izročitvi stvari, kot to skuša v pritožbi prikazati prvo tožena stranka.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/2, 103/2-2, 158. ZZVZZ člen 25, 25/2.
stroški zdravljena v tujini - nujno zdravljenje
Tožnik je zaradi nujnega zdravljenja utemeljeno poiskal pomoč zunaj javnega zdravstvenega sistema. V tem primeru pa so izpolnjeni pogoji, da mu tožena stranka nastale stroške, ki jih je sicer plačal kot samoplačnik, povrne, kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068564
Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2016) člen 11, 11/3. ZPP člen 5, 165, 165/3, 213, 213/2, 287, 332c, 332c/3, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 360, 360/1.
plačilo odškodnine - nedopustno ravnanje države - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - fizični napad sojetnika - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - načrt varovanja zavoda - varstvo tajnih podatkov
Sodišče resda ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068561
URS člen 15, 22, 23. OZ člen 101, 104, 105, 106, 107, 335, 335/1, 350. SPZ člen 43, 43/2, 93. ZPP člen 2.
lastniška posest - vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - protiknjižno priposestvovanje - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - sočasna izpolnitev obveznosti - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastaranje terjatve - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zavezovalni pravni posel - sočasnost izpolnitve pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe zaradi neizpolnitve - ničnost pogodbe - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - odstop od pogodbe pred iztekom roka - desetletni zastaralni rok - vindikacijski zahtevek - posestnikovi ugovori - čas izpolnitve obveznosti - čas kot bistvena sestavina pogodbe
V primeru, če je ta terjatev zastarala, kot je v obravnavanem primeru že pravnomočno razsojeno, ostaja kupcu edina možnost, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Če mu te pravice ne bi priznali, bi nastal hibridni pravni položaj. Prodajalec kot zemljiškoknjižni lastnik, ne bi uspel z vindikacijskim zahtevkom zoper kupca, ker bi kupec lahko odklonil izročitev nepremičnine na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, ki mu daje pravico do posesti. S tem bi kupec ohranil posest nepremičnine, ne bi pa imel lastninske pravice na nepremičnini, prodajalec, ki pa bi ohranil lastninsko pravico, ne bi pa imel pravice do posesti.
Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo primarni zahtevek tožnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zoper ta del sodbe ni bila vložena pritožba, zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do (ne)utemeljenosti tega dela odločitve, pojasnjuje pa, da bi pogoj sočasne izpolnitve sodišče prve stopnje lahko vključilo v izrek sodbe, če bi ugodilo primarnemu zahtevku. Ker je sodišče prve stopnje tožniku priznalo lastninsko pravico izvorno - na podlagi pripopsestvovanja, je zmotna odločitev v delu, v katerem je tožniku naložilo, da je dolžan ob vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo plačati prvo toženki preostanek kupnine v višini 34.880,00 EUR.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - član hudodelske združbe - razumljivost izreka sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - zakonitost dokazov - izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - tajni delavec - izzivanje kriminalne dejavnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje tajnega policijskega delavca - protipravna premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi - odvzem predmetov
Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 82/2-5. ZIZ člen 42, 42/2.
vročanje v tujino - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - tehtanje pravic - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dolžnikova pravica do izjave - pravilnost vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki.
Sodišče je sklep o izvršbi dolžnici poskusilo vročiti le enkrat na naslov Cesta 1, Urugvaj. Ko tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, čeprav je v tistem trenutku po podatkih spisa že razpolagalo z še dvema naslovoma dolžnice v M. (Cesta 2, Španija, in Cesta 3, Španija). Navedena naslova sta razvidna iz Odločbe Upravne enote, ki jo je upnik priložil k predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, M. pa je hkrati kraj, za katerega sta dolžnica sama v elektronski pošti in tudi oskrbnica njene stavbe v Urugvaju pojasnili, da predstavlja dolžničino trenutno bivališče. Na navedena naslova dolžnici sodišče pisanj ni niti poskusilo vročiti, prav tako sodišče ni kontaktiralo niti odvetnice C. C., ki je dolžnico na podlagi pooblastila zastopala v postopku izdaje izvršilnega naslova ter tudi v denacionalizacijskem postopku, iz katerega izvira prej navedena odločba Upravne enote.
Ob dejstvu, da je dolžnica fizična oseba, zoper katero upnik, ki je država, uveljavlja zelo visoko denarno terjatev, tudi tehtanje med pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in med pravico dolžnice do izjavljanja pred sodiščem pokaže, da je v konkretnem primeru prednost oziroma večjo težo dati pravici dolžnice do izjave v postopku. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj in poizvedb, preko katerih bi bilo mogoče pisanja v tem postopku vročiti neposredno dolžnici, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno oziroma za v tistem trenutku za še nepotrebno, vročitev sklepa o izvršbi ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dolžnici preko začasnega zastopnika pa zato ni bila pravilno opravljena. Posledično se za nepravilni izkažeta tudi dani potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti teh dveh sklepov, ki ju je zato treba razveljaviti.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/2-1, 71/2-4, 74, 74/2. ZPP člen 15, 313, 365, 365/2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - zdravstveno stanje dolžnika - potrebnost stroškov - stroški odgovora na predlog za odlog - objektivno potrebni stroški - dom dolžnika - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izvršba na nepremičnino - razlogi za odlog izvršbe - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnik ni izkazal pogojev po 1. in 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nenadomestna obveznost - načelo formalne legalitete - vpogled v poslovne knjige
V izreku izvršilnega naslova je jasno in kot primarno navedeno, da mora dolžnik upniku omogočiti tudi vpogled v poslovne knjige. Izvršilno sodišče pa je skladno z načelom stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti (točno) tako, kot se glasi. Iz poslovnih knjig so razvidni vsi poslovni dogodki družbe, iz katerih in pri pregledu katerih se bo upnik lahko prepričal, ali mu je dolžnik predložil vso zahtevano dokumentacijo.
ZIZ člen 38, 38/1, 38.c, 38.c/1, 84.a. OZ člen 278, 288, 306, 306/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški izvršitelja - delno plačilo - plačilo izvršitelju - vrstni red vračunavanja izpolnitve - potrebnost stroškov za izvršbo
Med strankama ni sporno, da je dolžnik 16. 1. 2023 izvršitelju nakazal 150,00 EUR, 17. 1. 2023 pa še 60,00 EUR, to pa izhaja tudi iz potrdil o izvršenem plačilu, ki jih je pritožbi priložil dolžnik, prav tako pa tudi iz obvestil izvršitelja, ki se nahajajo v spisu. Vendar pa je pri presoji, katere terjatve so bile z navedenimi plačili plačane, treba upoštevati, da ima plačilo, ki ga dolžnik med postopkom opravi izvršitelju, značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ), kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena OZ pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Če plačilo ne zadošča za poravnavo vseh obveznosti do upnika, se delno plačilo upošteva v skladu z 287. in 288. členom OZ, tako da se z njim najprej poplačajo v izvršilnem postopku nastali stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v vrstnem redu zapadlosti), nato v izvršilnem naslovu določeni stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica.
dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni (dovolj konkretno) navedla okoliščin o sklenitvi domnevnega dogovora. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2022 v zvezi z dogovorom navedla zgolj, da sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka tožeči poravnala svoje obveznosti, ko si uredi financiranje, torej, ko bo imela sredstva za poplačilo (okvirno je bilo dogovorjeno, da bo to najpozneje do konca aprila 2022). Drugih okoliščin v zvezi z dogovorom tožena stranka ni navedla. Prav tako dokazni predlog ni bil substanciran, saj ni pojasnila, v zvezi s čim konkretno sploh predlaga zaslišanje tožene stranke, temveč je zaslišanje zgolj navedla med (ostalimi) predlaganimi dokazi. Pravilna je zato ocena sodišča prve stopnje, da bi predlagano zaslišanje predstavljalo nedovoljen informativni dokaz.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze
Za nastanek skupnega premoženja ni dovolj, da zakonca ali zunajzakonska partnerja pridobita določeno premoženje v času trajanja njune zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Odločilen je tudi kriterij vira financiranja. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.
V primeru, ko je ožji zahtevek vključen v širšega, je v skladu z ustaljeno sodno prakso potrebno šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo.
Tožnik ni zatrjeval niti izkazal, da bi bil univerzalni ali singularni pravni naslednik navedenih družb, zato ni upravičen do uveljavljanja kondikcijskega zahtevka v lastnem imenu in za svoj račun.
Ker torej tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem prve tožene stranke in nastalo škodo, ki se je po trditvah tožnika kazala v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil nad njim in v katerem so bile prodane njegove nepremičnine, zaradi česar naj bi mu nastala premoženjska škoda, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati preostalih elementov odškodninske odgovornosti.