Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - član hudodelske združbe - razumljivost izreka sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - zakonitost dokazov - izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - tajni delavec - izzivanje kriminalne dejavnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje tajnega policijskega delavca - protipravna premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi - odvzem predmetov
Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068564
Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2016) člen 11, 11/3. ZPP člen 5, 165, 165/3, 213, 213/2, 287, 332c, 332c/3, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 360, 360/1.
plačilo odškodnine - nedopustno ravnanje države - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - fizični napad sojetnika - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - načrt varovanja zavoda - varstvo tajnih podatkov
Sodišče resda ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068779
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1-6. ZIZ člen 102.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - obveznost plačevanja preživnine - neplačevanje preživnine - največja korist otroka - otrokove potrebe - premoženjsko stanje - omejitev izvršbe
Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nenadomestna obveznost - načelo formalne legalitete - vpogled v poslovne knjige
V izreku izvršilnega naslova je jasno in kot primarno navedeno, da mora dolžnik upniku omogočiti tudi vpogled v poslovne knjige. Izvršilno sodišče pa je skladno z načelom stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti (točno) tako, kot se glasi. Iz poslovnih knjig so razvidni vsi poslovni dogodki družbe, iz katerih in pri pregledu katerih se bo upnik lahko prepričal, ali mu je dolžnik predložil vso zahtevano dokumentacijo.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 82/2-5. ZIZ člen 42, 42/2.
vročanje v tujino - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - tehtanje pravic - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dolžnikova pravica do izjave - pravilnost vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki.
Sodišče je sklep o izvršbi dolžnici poskusilo vročiti le enkrat na naslov Cesta 1, Urugvaj. Ko tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, čeprav je v tistem trenutku po podatkih spisa že razpolagalo z še dvema naslovoma dolžnice v M. (Cesta 2, Španija, in Cesta 3, Španija). Navedena naslova sta razvidna iz Odločbe Upravne enote, ki jo je upnik priložil k predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, M. pa je hkrati kraj, za katerega sta dolžnica sama v elektronski pošti in tudi oskrbnica njene stavbe v Urugvaju pojasnili, da predstavlja dolžničino trenutno bivališče. Na navedena naslova dolžnici sodišče pisanj ni niti poskusilo vročiti, prav tako sodišče ni kontaktiralo niti odvetnice C. C., ki je dolžnico na podlagi pooblastila zastopala v postopku izdaje izvršilnega naslova ter tudi v denacionalizacijskem postopku, iz katerega izvira prej navedena odločba Upravne enote.
Ob dejstvu, da je dolžnica fizična oseba, zoper katero upnik, ki je država, uveljavlja zelo visoko denarno terjatev, tudi tehtanje med pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in med pravico dolžnice do izjavljanja pred sodiščem pokaže, da je v konkretnem primeru prednost oziroma večjo težo dati pravici dolžnice do izjave v postopku. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj in poizvedb, preko katerih bi bilo mogoče pisanja v tem postopku vročiti neposredno dolžnici, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno oziroma za v tistem trenutku za še nepotrebno, vročitev sklepa o izvršbi ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dolžnici preko začasnega zastopnika pa zato ni bila pravilno opravljena. Posledično se za nepravilni izkažeta tudi dani potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti teh dveh sklepov, ki ju je zato treba razveljaviti.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 336. ZST-1 člen 1, 1/3.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - sklicevanje na sodno prakso - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem
Iz vsebine dopisa, na katerega opozarja tožena stranka izhaja, da je sodišče pozvalo toženo stranko, da v roku treh dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse za pritožbo. Slednje pomeni, da mora biti sodna taksa plačana pravočasno, kar se dokazuje z ustreznim dokazilom o plačilu.
V postopkih odločanja glede plačila sodne takse po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo, da gre za poziv k dopolnitvi nepopolne vloge - pritožbe, ker se v postopku s pritožbo ne uporablja 108. člen tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pritožbena razlaga, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti začetek teka roka za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu od vročitve odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zagovornikom, je zmotna. Takšna razlaga bi pomenila, da bi rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi obdolženec zagovornika pooblastil za zastopanje ali ko bi slednji prejel odločbo o brezplačni pravni pomoči.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da do izdaje dokončne upravne odločbe pri tožnici ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi jo popolnoma onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, niti objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno razbremenitev 4 ure dnevno.
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068262
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 91/4, 122, 122/1, 122/2,. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 387,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
zastaranje kazenskega pregona - beneficium cohaesionis - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - zavrnilna kazenska sodba - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - storitev novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pritožba v korist soobdolženca
Okoliščina, da je za enega od obdolžencev pravica do kazenskega pregona zastarala, pa ne daje podlage za uporabo instituta beneficium cohaesionis (privilegij pridruženja) v korist obdolžencev, ki sta storila kaznivi dejanji, zaradi katerih se je zanju tek zastaranja pretrgal, in za izdajo zavrnilne sodbe tudi zanju, kot se v svoji izjavi zavzema zagovornik obdolženega A. A. ZKP v 387. členu določa, da če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Smisel navedenega instituta je v zagotovitvi enake obravnave obdolžencev v celotnem kazenskem postopku, a ne na ta način, da bi sodišče zaradi zastaranja pravice do kazenskega pregona za enega od njih ostalim obdolžencem v isti zadevi, ki so v tem času storili enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, priznalo enak položaj kot obdolžencu, ki kaznivega dejanja v tem času ni storil in v kazenskem postopku ne more biti več obravnavan.
plačilo zapadlih računov - plačilo za opravljene storitve - čiščenje komunalnih odpadnih voda - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložena zavrnitev - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnik zaračunava zgolj čiščenje odpadne komunalne vode, torej opravo storitve, katere toženec ni prerekal.
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca je ustrezno obrazložena - ugotavljanje nerelevantnih dejstev za končno odločitev je nepotrebno, torej nesmiselno in neekonomično.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog centra za socialno delo - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - zavračanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - mnenje otroka - strokovno mnenje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - dvom v dokazno oceno
Čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva.
Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor po izteku roka - kazenska ovadba - zloraba izvršbe - predhodno vprašanje
Za presojo o pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka je pravno pomembno, ali je določeno vprašanje prejudicialne narave za konkretni postopek, ali ne. ZIZ omogoča le prekinitev postopka kot celote, in ne morebiti le prekinitve odločanja o ugovoru dolžnika. Od odločitve o tem, ali upnik zlorablja izvršbo, ni odvisna odločitev o tem, ali izvršba v tem trenutku utemeljeno teče (o tem je s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč odločeno z učinkom res iudicata), temveč bi bila kvečjemu lahko odvisna le odločitev o tem, ali je utemeljen dolžnikov ugovor, ki izvršbi nasprotuje.
ZZVZZ člen 44c, 44c/1, 44c/1-4, 44c/2, 44c/2-1. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (2018) člen 11, 16. ZDSS-1 člen 61.
Zaradi javno pravne narave pravic iz sistema socialne varnosti, kar velja tudi za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kogentne narave zakonskih in podzakonskih splošnih aktov, je potrebno v sodno socialnih sporih ugotoviti resnično dejansko stanje. Z 61. členom ZDSS-1 je socialno sodišče zavezano, da popolnoma in po resnici ugotovi sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka.
Pravilno je sodišče ugotovilo, da je prvo tožena stranka prodajalec vozila, tožeča stranka pa kupec, ter da je glede na določbo 468. člena OZ, ki daje kupcu pravico, da jamčevalni zahtevek uveljavlja od prodajalca, prvo tožena stranka kot prodajalec pasivno legitimirana v tem postopku. Prvo toženi stranki je bila skrita napaka na vozilu tožeče stranke znana še preden je do okvare vozila prišlo in je podana njena odgovornost za škodo, ki je posledica te skrite stvarne napake. Obligacijski zakon za uporabo 465. člena ne določa pogoja, da bi morala biti prodajalcu napaka znana že ob prodaji oziroma izročitvi stvari, kot to skuša v pritožbi prikazati prvo tožena stranka.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2-3. ZPP člen 15, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - osebni stečaj dolžnika - dovoljenost izvršbe - prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka na dolžnikom - obratovalni stroški - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga za izvršbo - stroški dolžnika
Izvršba med stečajnim postopkom, je dopustna le v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine potem, ko je bil nad dolžnikom začet postpoek osebnega stečaja, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega predloga za izvršbo gleded na 131. člen ZFPPIPP pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069630
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3. ZS člen 83, 83/1.
predlog za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - tek rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - materialni rok - kondikcijski zahtevek - prekinitev teka roka - predpis - konec izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršbe - preplačilo - dopustnost predloga - subjektivni rok - objektivni rok - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - razlogi za nasprotno izvršbo - prekluzivni roki - zastaralni rok - procesno dejanje - zahteva za pravno varstvo
Pritožnikovo razlaganje prvega odstavka 83. člena ZSV je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Procesni roki so roki, ki jih procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopkih (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). Materialni roki pa so roki, ki so praviloma v materialnih predpisih določeni za uveljavljanje zahteve za pravno varstvo. Materialne roke delimo na prekluzivne (kjer pravica zahtevati pravno varstvo preneha …) in zastaralne, kjer pravica preneha na ugovor nasprotne stranke, v obeh primerih pa njihova zamuda povzroči zavrnitev zahtevka. Za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno dejstvo ali je rok določen v materialnem ali procesnem predpisu. Za opredelitev je odločilna sama narava roka, to je, kakšna pravica se z določenim rokom varuje oziroma kakšne so posledice zamude roka. Pri opredelitvi je torej potrebno izhajati iz vprašanja, ali z iztekom roka dokončno preneha meritorno pravno varstvo oziroma preneha pravica do pravnega varstva določene vsebine (materialni rok) ali s potekom roka postane nedopustna le ena od oblik pravne zaščite (procesni rok). Pri roku, ki ureja vložitev predloga za nasprotno izvršbo, je tako treba vzeti v obzir, da je nasprotna izvršba specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega oziroma obogatitvenega zahtevka znotraj izvršilnega postopka, torej z iztekom roka za njeno uveljavitev preneha le-ta oblika pravne zaščite (stranka pa lahko še vedno na to svojo pravico uveljavlja v ločenem pravdnem postopku po vloženi tožbi). Ta rok torej opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja vložitve predloga za nasprotno izvršbo. Gre torej za rok, od katerega je odvisna le dopustnost predloga za nasprotno izvršbo, ne pa tudi dopustnost samega pravovarstvenega zahtevka oziroma strankine materialne pravice zahtevati vrnitev preveč plačanega zneska.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 375, 375/2, 376, 376/1-1, 376/1-2.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonski pobot - povečanje stečajne mase
Glede na to, da je priznana upničina terjatev večja od vseh v pritožbi določno opredeljenih spornih terjatev stečajne dolžnice do upnice, nadaljnje uveljavljanje slednjih terjatev ne bi prispevalo k povečanju stečajne mase.