ugovor litispendence - aktivna legitimacija - objektivna in subjektivna identiteta - sosporniška intervencija
Zoper toženo stranko sta vloženi dve tožbi, prvo je vložil stečajni dolžnik, drugo pa stečajni upnik, obe na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega sodišča v postopku stečaja nad A. A. Ni sporno, da je med obema tožbama v delu, v katerem se nanašata na ugotovitev neobstoja terjatve, podana objektivna identiteta, saj tožeči stranki v obeh zahtevata ugotovitev, da ne obstoji (ista) terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika. Podana pa je tudi subjektivna identiteta. Tožeči stranki sta namreč enotna sospornika, kar pomeni, da sodba, izdana o tožbi, ki jo je vložil stečajni dolžnik, oziroma napoteni upnik učinkuje tudi zoper vse druge stečajne upnike, oziroma zoper stečajnega dolžnika. O obstoju ali neobstoju terjatve stečajnih upnikov je namreč možna samo ena odločitev, saj taka sodba, kot pravilno opozarja pritožnica, učinkuje zoper stečajno maso. Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP). Ker sta bili obe tožbi z istim zahtevkov tožencu vročeni istega dne, citiranega pravila ni mogoče uporabiti. Po drugi strani pa ni dopustno, da bi vzporedno tekli dve pravdi o istem zahtevku. ZPP takega položaja ne ureja, zato je treba o tem, katero od obeh tožb zavreči, odločiti ob uporabi splošnih načel pravdnega postopka.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne poškodbe - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - izvedensko mnenje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba dohodka - upoštevanje bolniškega staleža - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Pri določanju višine odškodnine ne gre za čisto matematično operacijo, pač pa sodniško oceno, ki mora v zadostni meri upoštevati načeli objektivne pogojenosti in individualizacije odškodnine.
Ob pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti variantni izračun C, ki je vseboval vse ključne elemente za izračun ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1) oziroma za vzpostavitev položaja, ki bi ga imel tožnik, če bi bil zaposlen pri toženki. Upošteva obseg ugotovljenega delovnega časa oziroma prisotnosti na delu tožnika, zaradi česar upoštevanje delovnega časa primerljivih delavcev toženke (na čemer temelji izračun A) niti ne pride v poštev.
ZKP člen 89, 90, 91. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 155, 155/2.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog - fikcija vročitve - zaslišanje storilca
Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
prijava izločitvenih pravic - pravočasnost prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja - ovira za prodajo premoženja - pravočasna prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - prepozna prijava izločitvene pravice
V sodni praksi je v zvezi z vprašanjem "pravočasnosti" prijave izločitvene pravice, to je prijave, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zavzeto enotno stališče, da pomeni oviro za prodajo premoženja prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Le takšno razlago je mogoče izpeljati iz določb prvega in tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIP. Po določbi tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP namreč v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali dokler v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ali predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, roka iz tretjega odstavka 310. člena oziroma tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP še nista potekla.
Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tovrstnem zavarovanju ne gre za zavarovanje odgovornosti, ki zavarovancu (tožniku) zaradi instituta direktne tožbe (pri prostovoljnem zavarovanju drugi odstavek 965. člena OZ, pri obveznem zavarovanju pa 20. člen ZOZP) daje materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice in ne le od povzročitelja škode, pač pa za posebno obliko prostovoljnega nezgodnega zavarovanja (določba 966. člena OZ in naslednje). Zavarovanec (tožnik) od zavarovalnice na podlagi tako sklenjene zavarovalne pogodbe torej ne pridobi pravice do plačila odškodnine, pač pa ima na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ izpolnitveni zahtevek iz sklenjene pogodbe oziroma pravico do izplačila zavarovalnine, ki pa se pri tovrstnem nezgodnem zavarovanju določi v višini nastale nepremoženjske škode.
Čeprav gre v konkretnem primeru po vsebini za terjatev iz naslova zavarovalnine in ne za odškodninsko terjatev, jo treba glede na vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe odmeriti po cenah na dan izdaje sodne odločbe skladno z določbo drugega odstavka 168. člena OZ v zvezi s 169. členom OZ. To pa od sodišča skladno s sodno prakso terja valorizacijo pred izdajo sodbe izplačanih zneskov. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - evidenca kazenskih točk
Glede na razloge sodišča prve stopnje ter listine spisa iz obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk izhaja, da je imela storilka na dan 21. 4. 2023 v evidenco vpisanih 19 KT. Navedeno izhaja tudi iz izpisa iz evidence kazenskih točk, na katerega se v 2. točki obrazložitve sklicuje sodišče prve stopnje (l. št. 6 spisa), prav tako pa to potrjujeta v spis vložena pravnomočna plačilna naloga z dne 19. 1. 2022 in 5. 4. 2023. Ker listine spisa potrjujejo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja sodišča prve stopnje glede števila doseženih kazenskih točk storilke na dan 21. 4. 2023, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da v evidenci storilke ni prekrška z dne 19. 1. 2022 za 3 kazenske točke.
Sodišče torej nima možnosti, da bi ob upoštevanju posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev. Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar le te, četudi bi bile izkazane, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati.
ZMV člen 25, 25/6. ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prištevnost storilca - prištevnost obdolženca - izvedensko mnenje - pripombe
Ko iz drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da obdolženec ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj v času storitve prekrška, in ko iz razlogov sodišča prve stopnje ter dokumentacije v spisu izhaja, da se je izvedenec ustrezno opredelil do vseh izpostavljenih vprašanj, so pritožbeni očitki o pomanjkljivosti izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke neutemeljeni. Vsled navedenemu se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na zgoraj povzeto izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, kar vse je ocenilo kot verodostojno, pritožba pa zgolj z izpostavljanjem, da iz navodil za uporabo obeh zdravil izhaja, da lahko v kombinaciji z alkoholom pride do stanja popolne neprištevnosti, dejstev, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, na katero obdolženec ni dal pripomb, ne more izpodbiti.
pravna dobrota oprostitve pričanja - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče - nedovoljeni dokazi - preiskava elektronske naprave
ZKP ne določa, da bi bilo vprašanje veljavnosti pravnega pouka in odgovora priče iz drugega odstavka 236. člena ZKP pogojeno z lastnoročnim podpisom priče, neposredno ob oziroma pod takšnim pravnim poukom. Pravna dobrota privilegiranih prič iz 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, da odklonijo pričanje v kazenskem postopku, odraža pomen tesnih družinskih vezi, ki bi mogle biti porušene oziroma ogrožene v primeru, ko bi morale izpovedovati (po resnici) zoper obdolženega družinskega člana. Pravna dobrota je torej uzakonjena v korist priče, ne v korist obdolženca.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPP člen 286, 286/3. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1. ZPosS člen 5.
konkurenčna prepoved - konkurenčna dejavnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna klavzula - ničnost konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del niti sprejemanje drugih zadolžitev ali nalog, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od določenega dne dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena URS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožeči stranki, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v B. tovornem pristanišču te dejavnosti ne sme več opravljati.
Toženčeva uporaba znanj s področja pomorske pilotaže pri opravljanju dela za novo delodajalko po vsebini pomeni očitek kršitve konkurenčne prepovedi po izteku delovnega razmerja (torej kršitve konkurenčne klavzule, s katero je tožeča stranka lahko legitimno zaščitila svoj interes za ohranitev konkurenčne prednosti na trgu) in ne kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti. Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalni primer - zavarovana stvar - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzrok nezgode
Izvedenec je „glede na razpoložljivo dokumentacijo v spisu“ v svojem mnenju izpostavil, da je „edini popisan dogodek v spisu prekinitev napajanja, ki iz strokovnega vidika lahko povzroči poškodbe na glavnem vretenu stroja, da so vsi drugi scenariji hipotetični in da jih zato brez ustreznih dejstev in dokazov ne more analizirati ter da seveda do poškodb vretena lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov“, na podlagi navedenega pa tudi po presoji pritožbenega sodišča do drugačnega sklepanja o vzroku za poškodbo ni mogoče priti (navedb o drugem vzroku za poškodbo tožena stranka ni podala, zaradi česar izvedenec ni bil dolžan raziskovati, kaj bi še lahko bil drug vzrok za nastanek poškodbe).
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069063
ZDR-1 člen 179. OZ člen 352.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - znan obseg nepremoženjske škode
Sodišče prve stopnje je glede teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka zavzelo pravilno stališče, da bi tožnik glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko izvedel za obseg škode oziroma za vse elemente odškodninske odgovornosti 25. 1.2017, kar bi mu omogočilo pravočasno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko.
Uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredil tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni, nima vpliva na potek subjektivnega zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
ZDR-1 člen 208, 208/1, 208/3, 208/4, 209, 209/1. OZ člen 311, 312.
plačilo za delo v tujini - procesno pobotanje - pogoji za pobot terjatev - neto in bruto plača - davki in prispevki - delna sprememba izpodbijane sodbe
Glede na to, da sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovo terjatvijo ni ugotovilo zgolj obstoja po višini določenega neto zneska, ker ta ob izdaji sodbe niti še ni znan, bi bilo upoštevanje terjatve iz naslova razlike v plači, ki zajema davke in prispevke, tudi v nasprotju s pravili pobotanja, ker se to zgodi za nazaj - od takrat, ko so se stekli pogoji za pobotanje (312. člen OZ), ne za v prihodnje.
Sodišče prve stopnje sodi o obravnavani zadevi glede na obtožbeni očitek, torej na očitek, ki je razviden iz izreka napadene sodbe, izvedeni dokazi pa takšnega očitka brez vsakega dvoma niso potrdili. Zato je sodišče prve stopnje obdolženca utemeljeno oprostilo obtožbe ter za takšno odločitev v napadeni sodbi navedlo ustrezne in tehtne razloge.
pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - motenje posesti - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nujna pot - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - hitrost postopka zavarovanja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev pravice do sodnega varstva
Po prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo izdajo začasne odredbe, mora odredbo izdati, brez kopičenja nadaljnjih dokazov. Če pa sodišče ob prejemu začasne odredbe podvomi v verjetnost izkazanih trditev, a ima na voljo še druge, čeravno zamudnejše vrste dokazov, pa ni razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. V takem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge dokaze, lahko razpiše tudi narok. V konkretnem primeru je torej na mestu tudi dokaz z ogledom na kraju samem. Če sodišče tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov, kar v pritožbi tožniki izrecno uveljavljajo, pa upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.
Ob podanih trditvah, da v primeru, da bi nekdo potreboval nujno medicinsko pomoč, parkiranje vozil onemogoča dostop rešilca in zdravniškega osebja do družinskih hiš in vikendov, v primeru požara ali druge nesreče pa gasilci in reševalci ne bi mogli dostopati do domov tožnikov, je tudi po oceni sodišča druge stopnje prestrogo stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba konkretizirati, katera od strank izkazuje zdravstvene težave in podobno.
ZIZ člen 15. ZPP člen 15, 108, 343, 343/1, 343/3, 335, 336, 351, 351/1.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe - podpis pritožnika
Nepodpisana pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pri obdolžencu dne 4. 1. 2022 že opravljena hišna preiskava, na podlagi odredbe sodišča, v okviru katere so bile obdolžencu zasežene istovrstne prepovedane substance, ki so predmet tudi sedanjih očitkov. Glede na to ugotovitev, je lahko sodišče prve stopnje, ob pritožbeno neproblematiziranih objektivnih okoliščinah storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, na ravni utemeljenega suma sklepalo tudi na subjektivni odnos obdolženca do očitanih mu kaznivih dejanj.
prekoračitev hitrosti v naselju - postopek z zahtevo za sodno varstvo - ugotovljeno dejansko stanje - sestavine plačilnega naloga - zakonski znaki prekrška - dopustni pritožbeni razlog
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da mu je bila izmerjena hitrost pokazana, oziroma da je skozi naselje peljal s hitrostjo 77 km/h. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
silobran - sočasnost napada in obrambe - udarec v glavo
Bistveni sestavini silobrana sta torej napad in obramba, pri čemer mora biti obramba nujno potrebna in sorazmerna za odvrnitev napada, napad pa stvaren in istočasen. V obravnavani zadevi pa je ključno, da oškodovanec obdolženca ni napadel (niti mu ni z napadom neposredno grozil), kot si to zmotno prizadeva prikazati zagovornik, temveč je bil obdolženec tisti, ki je z udarcem v glavo napadel oškodovanca, o čemer sta prepričljivo izpovedala oškodovanec in priča C. C. in kar je nenazadnje podkrepljeno tudi z oškodovančevo medicinsko dokumentacijo ter zlasti z izvedenskim mnenjem prof. dr. D. D.