pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - vročilnica - vročitev s fikcijo - ugoditev pritožbi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dokazovanje negativnega dejstva
Vročanje je v upravnem postopku dolžnost upravnega organa, ki je odločbo izdal. Ta organ je tudi odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo postopka vročanja (VI. Poglavje ZUP, 83. člen in nasl.). O tem, da je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, mora pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico (97. člen ZUP) ali druge dokaze.
V primeru nastopa fikcije vročitve pri presoji, ali je bila vročitev zakonito opravljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, je sodišče dolžno upoštevati in po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) vrednotiti vsa dejstva in dokaze, ki so jih predložile stranke upravnega spora glede na okoliščine posameznega primera. Pri tem pa je tudi pomembno, da je upravni organ (toženka) tisti, na katerem je dokazno breme o tem, da je bil postopek vročanja izpeljan zakonito in ne na stranki upravnega postopka (tožniku). Tako še posebej velja, da tožnik ni dolžan dokazati negativnih dejstev v zvezi s tem, npr. da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku. To bi glede na njegov pravni položaj, ko je v postopku vročanja zgolj naslovnik oziroma prejemnik pisanja in ne uradna ali pooblaščena oseba kot izvrševalec vročanja, zanj predstavljalo nesorazmerno breme pri uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva. Glede na navedeno zadošča, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito.
prepozna tožba - začetek teka roka za tožbo - zavrženje tožbe - akt izdan v obliki predpisa
Rok za vložitev tožbe je trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Začetek teka roka za tožbo pa je odvisen od vrste oziroma narave pravnega akta, ki se izpodbija s tožbo.
Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe je bistveno, kdaj je bil akt strankam vročen oziroma objavljen, kdaj je potekel rok za vložitev tožbe in kdaj je bila tožba dejansko vložena.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - izpodbojna tožba - pravni interes za tožbo - pravnomočno končan kazenski postopek - ustavitev kazenskega postopka - zavrženje tožbe
Zmotno je pritožnikovo naziranje, da je njegov pravni interes za obravnavo izpodbojne tožbe podan, ker je bil ob vložitvi tožbe kazenski postopek I K 1758/2018 še v teku. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mora biti pravni interes za odločanje o tožbi podan ves čas trajanja upravnega spora, ne le ob vložitvi tožbe (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi pa je bil po vložitvi tožbe kazenski postopek I K 1758/2018 pravnomočno ustavljen. S tem je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek in kot taka pritožniku ni več preprečevala, da bi bil v novih zadevah imenovan za upravitelja v postopkih po ZFPPIPP. Ravno slednje pa je tista posledica, ki bi jo pritožnik dosegel v primeru eventualnega uspeha z izpodbojno tožbo. Vrhovno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pritožnik ni izkazal, da ima za predmetno tožbo (še vedno) pravni interes.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Inšpekcijski postopek je namenjen varovanju javnega interesa, zato je s tako odločitvijo presojen obstoj javnega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje inšpekcijskega postopka in ni odločeno o zahtevi ali interesu stranke ali stranskega udeleženca za nadaljevanje tega postopka. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti oziroma opredeliti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.
Sodišče ne more izdati začasne odredbe, da se obsojenec začasno (do pravnomočne odločitve o izpodbijanem aktu) pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, kot je to predlagal pritožnik. Takšna začasna odredba bi namreč presegala okvir možne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma pravnega varstva, ki bi ga pritožnik lahko dosegel s končno meritorno odločitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00061216
ZPP člen 285. ZUS-1 člen 45, 45/1. ZIL-1 člen 107, 107/3. URS člen 157, 157/2.
pristojnost slovenskega sodišča - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - mednarodna blagovna znamka
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) v subsidiarnem upravnem sporu, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku.
Odprava nejasnosti je terjala izvedbo materialnega procesnega vodstva, v okviru katerega predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo (285. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
Ker je vloga pritožnice kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje, saj ni jasno, kateri upravni akt izpodbija, niti vlogi ni priložila nobenega upravnega akta, ki bi skladno z njenimi navedbami predstavljal izpodbijani upravni akt, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge pravilna.
zavrženje tožbe - procesni sklep - izločitev uradne osebe - glavna obravnava v upravnem sporu
Akti, ki pomenijo procesno odločitev, so lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Na podlagi določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev uradne osebe ni tak sklep.
Pritožnik bi lahko spremenil tožbo do konca postopka na prvi stopnji, saj ovir za to ne zatrjuje. Šele v pritožbi navedena modifikacija tožbe je tako prepozna.
ZTuj-2 člen 87, 87/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 33, 33/1-3, 36, 36/1-4.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izpodbojna tožba - tožba zaradi molka - izpodbijani akt - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tudi če se kot izpodbijani akt upošteva elektronsko sporočilo toženke ta ne predstavlja upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (toženka z njim ni o ničemer odločala, temveč je pritožnici le posredovala odločbo ZRSZ v vednost).
Da izpodbijano elektronsko sporočilo nima narave upravnega akta smiselno priznava tudi pritožnica, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno tožbo obravnavati kot tožbo zaradi molka organa. Hkrati pa je ta očitek sodišču prve stopnje neutemeljen. Pritožnica namreč takšne tožbe ni vložila, sodišče pa brez ustreznega tožbenega predloga, ki ga je zakonodajalec predvidel za tožbo zaradi molka organa (tj. na izdajo oziroma vročitev upravnega akta), o njem ne more odločati, saj bi v tem primeru odločilo o nečem, kar je drugačno od tistega, kar je pritožnica sama zahtevala v tožbi (tj. da se izpodbijani akt toženke odpravi). Ne gre torej za to, da bi bilo pritožnici onemogočeno, da pridobi (obrazložen) upravni akt o njeni prošnji za izdajo enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca, samo pot, ki si jo je izbrala do tega cilja, je bila napačna (pritožnica bi morala namesto vložitve izpodbojne tožbe postopati skladno s tretjim v povezavi z drugim odstavkom 28. člena2 ter tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
omejitev gibanja - predaja odgovorni državi - nevarnost pobega - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi je nesporno, da je bil pritožnik predan odgovorni državi članici. Navedeno pomeni, da je s predajo tožnika izpodbijani akt tožene stranke o omejitvi gibanja do predaje odgovorni državi prenehal učinkovati. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana. Drugega pravnega interesa pa pritožnik (po pooblaščenki) tudi po pozivu sodišča ni navedel. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to pritožbo.
ZUS-1 člen 30, 31, 31/2, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
tožbeni predlog v upravnem sporu - pomanjkljiva tožba - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Tožbeni predlog v sporih o zakonitosti upravnega akta, v katerih se (poleg o tožbi v sporu polne jurisdikcije) odloča o izpodbojni ali ugotovitveni tožbi, ni strogo formaliziran, mora pa biti iz njega mogoče jasno ugotoviti zahtevan obseg odprave akta oziroma ugotovitve njegove nezakonitosti. Če iz tožbe navedenega ni mogoče razbrati, je taka tožba pomanjkljiva in je ni mogoče obravnavati. Odgovor na to, kdaj tožbe ni mogoče obravnavati, je zato odvisen od okoliščin (vsebine) vsakokratne tožbe in je stvar preizkusa v vsakem primeru posebej. Zato mora sodišče, če meni, da vložene tožbe ni mogoče obravnavati, v obrazložitvi odločitve konkretizirano pojasniti njene neodpravljene formalne napake, ki so v nadaljevanju preprečile njeno vsebinsko obravnavo. Izpodbijani sklep navedenim zahtevam glede obrazloženosti ne zadosti, saj iz njega ni mogoče razbrati, na čem temelji ocena sodišča prve stopnje o nekonkretiziranosti in tudi o nejasnosti tožbenega predloga, ki onemogoča obravnavo tožbe.
EZ-1 člen 227, 227/1-1. Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES člen 28, 28/1, 28/1-1.
jezikovna razlaga zakonskega besedila - in claris non fit interpretatio - zmotna uporaba materialnega prava - distribucija zemeljskega plina - poseben tehničen razlog - integriranost proizvodnih procesov
Med strankama ni sporno, da celotno plinovodno omrežje na območju cone A. obratuje na delovnem tlaku 1 bar (pa četudi le zaradi potreb peščice odjemalcev). Ker je obenem takšna tlačna stopnja drugačna (višja) glede na tlačno stopnjo na območju Mestne občine Maribor (znotraj katerega obratuje cona A.), tlak 1 bar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.
Že z uporabo jezikovne metode razlage prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1, ki je (praktično) enaka prvi alineji prvega odstavka 28. člena Direktive 2009/73 je jasno, da morajo biti proizvodni procesi končnih uporabnikov integrirani (medsebojno povezani) prav zaradi posebnega tehničnega standarda.
Za izpolnjenost pogoja iz prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1 torej ne zadošča, da obstoji poseben tehnični razlog, proizvodni procesi pa so medsebojno povezani preko skupne infrastrukture, temveč je pravno odločilno, ali (če sploh) so prav zaradi posebnega tehničnega razloga (v obravnavani zadevi zaradi višjega tlaka 1 bar) operacije ali proizvodni procesi končnih odjemalcev v coni A. integrirani.
osebna vročitev - pomota pri vročanju - prepozna tožba - zavrnitev pritožbe - seznanitev z odločbo - odvzem slovenskega državljanstva - objava v državnem uradnem listu
Ker vročitev ni bila pravilna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko za dan vročitve ni štelo dneva objave v Uradnem listu, temveč v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP šele dan, za katerega se je lahko na podlagi drugih okoliščin prepričalo, da je pritožnik vedel tako za obstoj odločbe kot za njeno vsebino. Na ta dan tudi ni bilo več razlogov, da ne bi bilo mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena, saj je bila pritožniku s tem, ko se je seznanil z obstojem odločbe in z njeno vsebino, zagotovljena pravica do pravnega sredstva oziroma je bila pomota pri vročanju sanirana v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPP člen 352. Revalorizacija tarif po Tarifi o pogojih in načinih uporabe fonogramov v komercialnih radijskih programih ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2022) člen 3. ZKUASP člen 44, 44/1, 44/4-1, 44/7, 44/9 53, 53/1, 54, 54/2, 54/3, 54/4, 56, 56/1.
Svet za avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - zavrženje tožbe - splošen abstraktni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pristojnost Ustavnega sodišča - pravni interes
Pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo je splošen in abstrakten podzakonski pravni akt.
FINANČNO POSLOVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00060290
ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2. ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/3.
izjava volje - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev - finančna pomoč - pogodba o leasingu
Obrazložitev izpodbijane sodbe je nerazumljiva do te mere, da ni mogoče nedvoumno razbrati, kakšna so stališča sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih, ki so relevantna prav za obravnavani primer.
URS člen 57. ZUS-1 člen 2, 4,. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (11.11.2021) člen 8, 8/4.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - osnovna šola - oblastno ravnanje - pravica do izobraževanja - ugoditev pritožbi
Sicer drži, da je obveznost izvajanja testiranja in samotestiranja in s tem povezanih soglasij zakonitih zastopnikov mladoletnih učencev določil Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok) in da je bilo s tem Odlokom učencem, ki predpisanega testiranja ne izvajajo, začasno prepovedano „zbiranje v vzgojno-izobraževalnih zavodih“ (8. člen Odloka). Vendar pa je iz dejanskega stanja tudi razvidno, da je navedene omejitve iz Odloka v razmerju do pritožnikov uresničila prav tožena stranka v okviru njihovega medsebojnega javnopravnega razmerja (in ne morebiti drug državni organ). S tem je prišlo do udejanjanja splošnega in abstraktnega predpisa s strani tožene stranke v konkretnem primeru, kar je vplivalo na pravni položaj pritožnikov v zvezi z uresničevanjem njune pravice do osnovnošolskega izobraževanja. Zato je toženka (osnovna šola) ravnala kot oblastven organ v smislu 4. člena ZUS-1 s tem, ko je na podlagi svojega javnopravnega položaja enostransko posegla v način uresničevanja pravice do osnovnošolskega izobraževanja pritožnikov. Vprašanje, ali je bil tak poseg na zakonu utemeljen in s tem dopusten, pa je šele stvar nadaljnje, meritorne presoje v tem upravnem sporu.
prepozna tožba - razdružitev zadeve - naknadno izpodbijanje - dve tožbi
Zavrženje nove tožbe (ki ga zahtevajo nenazadnje že pravila litispendence) v nobenem delu ne vpliva na obravnavo prvotne, pravočasno vložene tožbe zoper isti (izpodbijani) akt.
Sama okoliščina, da se je s prvotno tožbo v upravnem sporu izpodbijal dodatni upravni akt istega upravnega organa, ne pomeni, da o njej (v delu, ki se nanaša na izpodbijani sklep) ni treba odločiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1-5, 84/2, 84a.
tujci - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi - objektivne in subjektivne okoliščine
Tožena stranka lahko odloči o pridržanju v zvezi s postopkom po Uredbi Dublin III, tudi če v času njenega odločanja še ni jasno, katera država se bo izrekla za pristojno za sprejem prosilca. Tako ne drži pritožbeni ugovor, da bi moral že sam sklep o pridržanju vključevati to okoliščino in da ga sicer ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Ne drži pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni ocenjevalo vseh individualnih okoliščin, ki jih je treba ugotoviti za izrek pridržanja na podlagi 84. in 84. a člena ZMZ-1 ter 28. člena Uredbe Dublin III, saj je ustrezno kvalificiralo prav tiste razloge, ki poleg splošnih zakonskih kriterijev utemeljujejo pridržanje v obravnavanem primeru. Tako se je opredelilo tako glede okoliščin, da tožnik ni počakal na konec postopka o mednarodni zaščiti v Grčiji in na Hrvaškem, da je nezakonito prehajal meje, vključno z mejo z Republiko Slovenijo, ter glede dejstva, da je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po prijetju, ko ga je našla policija (15., 16. in 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Posebej je izpostavilo, da se strinja s presojo tožene stranke, da že sam način vstopa v Slovenijo (preko reke Bregane ter nadalje skozi odprtino v panelni ogradi), izogibanje hišam in hoja po gozdu, dokler ga ob prihodu v naselje ni našla policija, kaže na njegovo izogibanje varnostnim organom ter na ravnanje, ki je usmerjeno v nadaljnje ilegalno prehajanje ozemelj Evropske Unije do ciljne države, Francije.
URS člen 57. ZUS-1 člen 4, 30, 30/3. ZOsn člen 60a. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - osnovna šola - pravica do izobraževanja - oblastno ravnanje - tožba po 4. členu ZUS-1 - ugoditev pritožbi
Osnovne šole kot izvajalke javne službe so dolžne zagotavljati uresničevanje ustavne pravice posameznikov do osnovnošolskega izobraževanja. Če v to razmerje, ki je javnopravne narave, kot izvajalke javne službe enostransko posežejo in s položaja moči odklonijo način izobraževanja v šolskih prostorih mimo primerov, ki jih ureja ZOsn, je treba učencu, ki s tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zahteva ugotovitev, da je bilo s tem dejanjem nezakonito poseženo v njegovo ustavno pravico do izobraževanja (57. člen Ustave), omogočiti sodno varstvo v upravnem sporu.
Prepoved vstopa v osnovno šolo oziroma prepoved šolanja v njenih prostorih v okoliščinah te zadeve pomeni oblastveno delovanje osnovne šole.