Izjava volje tožene stranke v Dopisu ne ustreza nobenemu izmed abstraktnih dejanskih stanov določb ZOR, ki opredeljujejo, kdaj je enostranska izjava volje podlaga za nastanek obveznosti v breme osebe, ki je tako izjavo volje podala (prim. 229. člen in naslednje ZOR).
Besedilo Dopisa ne daje podlage (i) niti za razumevanje, da je tožena stranka obljubljala izvršitev neke svoje, prej nastale obligacijske obveznosti, (ii) niti za razumevanje, da je obljubljala izpolnitev iz svojih sredstev, niso nepomembne trditve tožene stranke (iii) o finančnem viru (plačilo je bilo obljubljeno „iz naslova subvencij 2001 na račun kršiteljev dogovora“) za odpravo negativnih posledic, do katerih bi prišlo v primeru nižje cene zaradi manjše oddane količine hmelja, ter (iv) o nagibih za sporni Dopis (prim. 53. členu ZOR).
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – nemško pravo – zastaranje – pogodbeni statut – prodajna pogodba – prodaja na obroke
Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija), ki v tem primeru velja za vsebino pravnega posla, vprašanja zastaranja ne ureja. Za ugotovitev, po katerem pravu se presoja to vprašanje, je zato treba uporabiti določbe ZMZPP, ki se nanašajo na pogodbeni statut.
Ali je bil preklic skupščine delničarjev tožene stranke veljaven, čeprav niti ZGD-1 niti statut tožene stranke ne določata oblike in postopka preklica skupščine?
predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedba dokaza - zavrnitev dokaznega predloga – procesna skrbnost stranke - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker iz razlogov obeh predloženih sodb ne izhaja, da bi sodišči nižjih stopenj obravnavali tudi dokazni predlog za zaslišanje strank, ni jasno, ali je tožena stranka tak dokazni predlog sploh podala. V okviru pojasnjene procesne skrbnosti bi moral predlagatelj pojasniti, zakaj v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja procesno kršitev v zvezi z neizvedbo drugega dokaznega predloga (zaslišanju strank), kot tistega, o katerem sta odločali sodišči nižjih stopenj (zaslišanju prič). Ker tega ni storil zatrjevana procesna kršitev v zvezi s prvim zastavljenim vprašanjem ni opredeljena v zadostni meri, da bi bila sposobna za obravnavo.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 3, 15, 16. Sodni red člen 50.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države za ravnanje sodnika - odgovornost države za sistemske napake - sodni zaostanek - dolgotrajnost postopka zaradi reševanja vzorčnega primera
Odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe.
Dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem pravice do sojenja v razumnem roku se nanašajo (tudi) na sodnika. Samo po sebi se sicer razume, da ni mogoče pričakovati takojšnje odločitve in da se presoja o času, ki je v posameznem primeru »ustrezen,« ne ravna zgolj po interesih predlagatelja in drugih prizadetih udeležencih postopka. Upoštevati je namreč treba tudi zahtevo po zakonito izvedenem postopku, ki šele omogoča izrek pravilne sodne odločbe.
Sodnik je odgovoren za odločanje v ustreznem času in za odločanje o zahtevanih razumnih pospešitvah. Vendar pa se v primeru, ko se presoja o protipravnem ravnanju sodnika zaradi kršitve te dolžnosti kot podlagi za odškodninsko odgovornost iz 26. člena Ustave, upoštevajo razmere, v katerih se sodniška služba izvaja. Za presojo o protipravnosti sodnikovega ravnanja je namreč odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje sodniške službe.
Odgovor na vprašanje, katera procesna dejanja so potrebna in smotrna v posameznih konkretnih zadevah, je prepuščen sodniku. Kriterij za presojo o profesionalnem standardu sodnikovega ravnanja pa je odgovor na vprašanje, ali je mogoče konkretno odločitev zagovarjati kot sprejemljivo v danih okoliščinah.
Revizijsko sodišče je ob presoji očitka o opustitvi obravnave zadev upoštevalo, da je v načelu sprejemljivo, da sodnik čaka na odločitev v vzorčnem primeru.
ZPPSL člen 111, 111/3, 143, 143/6. ZZK-1 člen 5. SPZ člen 141, 141/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - ustanovitev zastavne pravice na premoženje stečajnega dolžnika - privilegiranje upnikov - pridobitev hipoteke s pravnim poslom - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - dovoljenje za vložitev izpodbijane tožbe - prodaja zastavljene nepremičnine med stečajnim postopkom
Tožeča stranka bi morala tožeča stranka v skladu z napotitvenim sklepom vložiti tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice tožencev ali pa se pritožiti zoper (napačen) napotitveni sklep. Vendar pa opustitev takega ravnanja sama po sebi še ne vodi do ugotovitve, da obstaja sporna ločitvena pravica. Po določbi šestega odstavka 143. člena ZPPSL bi moral o obstoju ločitvene pravice odločiti stečajni senat, ki pa je pri tem vezan na predlog ločitvenega upnika. Revident ne zatrjuje, da je bil tak sklep izdan, niti da ga je predlagal. Ker stečajni senat (očitno) ni odločil o obstoju ločitvene pravice, ima prednost pravnomočna odločitev o ločitveni pravici v tem postopku. Sicer pa je v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek izpodbojne tožbe objektivno identičen tožbenemu zahtevku na ugotovitev neobstoja hipoteke.
V času, ko sta toženca prijavila svoji ločitveni pravici, in v času, ko sta bili prijavljeni ločitveni pravici prerekani, zastavna pravica v njuno korist ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Začetek stečajnega postopka ne pomeni ovire za odločanje o vpisu v zemljiško knjigo, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) da so pred začetkom stečajnega postopka izpolnjeni pogoji za vknjižbo in (2) da je pred začetkom stečajnega postopka vložen predlog za vpis (tretji odstavek 111. člena ZPPSL). Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožeča stranka dovolila, da se pri spornih nepremičninah vknjiži hipoteka, in da sta toženca že pred začetkom stečajnega postopka predlagala vknjižbo hipoteke na teh nepremičninah. To pomeni, da bi toženca po začetku stečajnega postopka pridobila hipoteko na spornih nepremičninah. V tem primeru bi vpis učinkoval od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis hipoteke (5. člen ZZK-1). Vendar pa v obravnavani zadevi zaradi prodaje spornih nepremičnin v stečajnem postopku in posledične odreditve izbrisa plomb predlogov za vpis zastavne pravice do vpisa v zemljiško knjigo ni prišlo, je pa stečajna upraviteljica rezervirala sredstva od prodaje sporne nepremičnine za eventuelno poplačilo tožencev kot ločitvenih upnikov. Zato tudi ni zadržkov za zaključek, da sta bila toženca s sklenitvijo izpodbijanega sporazuma o zavarovanju terjatve privilegirana v razmerju do ostalih stečajnih upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4001754
ZIL-1 člen 48, 48/1-b. Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 6, 6/1.
znamka - omejitev pravic iz znamke - uporaba označbe glede vrste storitev - opisna uporaba znaka - opisna uporaba označbe - uporaba označbe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji - primerjalno oglaševanje - konkretiziranost tožbenega predloga
Sodišče druge stopnje je zmotno razlagalo kriterije uporabe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji iz prvega odstavka 48. člena ZIL-1.
Zaradi nekokretiziranosti samega tožbenega predloga zahtevek tožeče stranke (za prepoved primerjalnega oglaševanja) ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenega dejanja in zato ne more biti utemeljen.
Možnosti sodišča, da se izreče za krajevno nepristojno, so omejene. V skladu z 22. členom ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, po uradni dolžnosti pa le takrat, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. V ostalih primerih mora sodišče svojo pristojnost sprejeti.
družba z omejeno odgovornostjo - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe – družbeniška tožba – subsidiarnost – pristojnost skupščine družbe z omejeno odgovornostjo
ZGD je opredelil, da družbeniki (med drugim) odločajo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti družbenikom ali poslovodjem (osma alineja 439. člena ZGD) na skupščini. S tem je zakonodajalec izrazil obenem, da je skupščina družbe z omejeno odgovornostjo tisti organ družbe, ki naj razpravlja o notranjih nesoglasjih, vzrokih zanje in (med drugim) z odgovornostjo za posledice javnega razkritja teh nesoglasij v postopkih na sodišču (kar ne bo moglo biti brez posledic na odnose znotraj družbe) sprejema odločitve o uveljavljanju tožbenih zahtevkov proti družbenikom ali poslovodji, če sporov na skupščini ne bi bilo mogoče razrešiti. Odsotnost ureditve tožbe družbenika v svojem imenu in za račun družbe v ZGD ne more biti razlog, da bi zaobšli to pristojnost skupščine družbe z omejeno odgovornostjo.
Z najemno pogodbo se prenaša možnost rabe stvari, ena izmed možnosti rabe pa je – če ni zakonske ali pogodbene omejitve – tudi prepustitev rabe tretjemu. S tem, da njegove, v najem dane poslovne prostore uporablja nekdo tretji, najemodajalec ni prikrajšan. Samo če tretji uporablja prostore na podlagi podnajemne pogodbe, lahko najemodajalec za izterjavo najemnine zahteva od uporabnika (podnajemnika) plačilo zneska, ki ga ta dolguje najemniku iz podnajema (608. člen OZ).
Okoliščina, da je poslovni prostor brez dovoljenja najemodajalca uporabljala (tudi) tretja oseba, lahko predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti najemnika, ne more pa predstavljati podlage za obogatitveni – in tudi ne za odškodninski zahtevek – najemodajalca zoper tretjega.
ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIZ člen 272, 272/2.
odložitvena in ureditvena začasna odredba - odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev - uporaba ZUS-1
Za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če v ZTFI ni določeno drugače. Tako se je v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe uporabil drugi odstavek 32. člena ZUS-1, v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa tretji odstavek 32. člena ZUS-1, ne pa drugi odstavek 272. člena ZIZ (o pogojih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve).
zavarovalni nadzor – dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave – zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja – vodenje zavarovalniških poslov - sodno varstvo – pravni interes za tožbo – izpolnjevanje pogojev
Vodenja poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti ne gre enačiti z vodenjem zavarovalniških poslov.
Ne ZZavar ne tožena stranka ne zahtevata enakosti, ki bi jo bilo v tem primeru nesorazmerno težko doseči, ampak (le) primerljivost (velikosti in dejavnosti). Primerljivost je treba presojati glede na konkreten primer, tako ob upoštevanju velikosti pravne osebe kot tudi obsega in vrste poslov, saj se dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave izda za konkretno zavarovalnico.
Določba 6. člena Zpre-1B zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Za nastop obveznosti prevzemne ponudbe ne zadošča gola namera, ki bi ob nadaljnji pridobitvi rezultirala v povečanje glasovalnih pravic.
Pri zahtevkih za prevzem delnic iz naslova premalo izplačanih plač ne gre za delniško nakupno opcijo.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001674
URS člen 33, 74. ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPre-1 člen 64, 64/3-2.
prevzemi – uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi - začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba – hipotetična dejansko stanje – težko popravljiva škoda – dokazljiva škoda - test sorazmernosti – pokrivanje začasne odredbe z odločitvijo o glavni stvari – pravica do zasebne lastnine – pravica do podjetništva - konkurenca ustavnih pravic
Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.
Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.
Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - tržna manipulacija - vzorec ravnanja - subjektivni in objektivni element tržne manipulacije - domneve in kazalniki tržne manipulacije - priznani tržni običaji
Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic).
V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije.
Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno) zviševali. Čeprav morda pri posameznem poslu ali skupini poslov ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil namen tožnikov manipulacija s prometom ali ceno delnic, pa njihovo celotno ravnanje kaže prav na takšen namen ali pa vsaj na opustitev dolžne skrbnosti.
ZPP člen 78, 78/2, 80, 105, 105/1, 105/2. ZUS člen 22, 22/1, 31, 31/1. ZTFI člen 506, 506/2.
zavrženje tožbe - sestavine tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - opredelitev zakonitega zastopnika v tožbi
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena svojega zakonitega zastopnika (niti imena podpisnika tožbe). Tožeča stranka na poziv sodišča z vlogo pomanjkljivosti ni odpravila, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/6. ZPP člen 346, 346/1, 352.
prepozna pritožba – zahteva za izdajo začasne odredbe - pritožbeni rok – tek roka – vložitev po izteku zakonskega roka - zavrženje
Pritožba, vložena po poteku 3-dnevnega roka iz šestega odstavka 32. člena ZUS-1, je prepozna, zato se jo na podlagi 352. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 zavrže.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožniki izpodbijajo veljavnost dveh prodajnih pogodb sklenjenih v različnih časovnih okoliščinah in med različnimi pogodbenimi strankami, kar pomeni različno podlago v smislu drugega odstavka 41. člena ZPP. Kljub temu so za vse zahtevke navedli le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta, kar ima za posledico nedovoljenost revizije.
Za zavrnitev denarnega odškodninskega zahtevka zadostuje presoja, da ni dokazan vsaj eden od več kumulativno zahtevanih elementov civilnega delikta.
ZPP člen 339, 399/2-14, 380, 380/1. ZOR člen 436, 436/1, 436/2, 461, 461/2.
ničnost pogodbe - cesija - razlaga zakona - odstop terjatve - prodaja sporne pravice - terjatev v izvršilnem postopku - terjatev odvetnika
Toženec je v izvršbi od upnika, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi in izvršbi, odplačno (s plačilom dolga oziroma s pogodbo o prenosu terjatve) pridobil (sporno) terjatev zoper dolžnika; revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba navedeni dejanski stan subsumirati pod pravilo iz drugega odstavka 461. člena ZOR.
Namen določbe drugega odstavka 461. člena ZOR je v zaščiti imetnika sporne pravice (terjatve) v poslu s prevzemnikom naročila (odvetnikom), ki bi lahko kot strokovnjak zlorabil svoj položaj in si zagotovil neupravičeno premoženjsko korist. Pravilna razlaga določbe obsega tudi fazo izvršbe, saj v njej še obstoji sporna terjatev, katere poplačilo ni gotovo. Ker je ZOR materialnopravni zakon, ga ni mogoče razlagati v procesnopravnem pomenu. Pojem spornosti se zato razteza tudi na pravnomočno prisojene terjatve.