CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083109
ZVKSES člen 20, 29. SPZ člen 100, 105, 105/1, 105/4. OZ člen 406, 465. ZPP člen 213, 213/2, 337, 337/1.
stranka – zastopanje – etažni lastniki – upravnik – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – jamčevanje za napake – odprava napake – stvarne napake – stvarne napake na skupnih delih stavbe – očitne napake – odprava očitnih napak – pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
V danem primeru tožniki od toženca (med drugim) zahtevajo odpravo napak na skupnih delih stavbe. Prvi tožnik je upravnik, ki je za vložitev take tožbe legitimiran na podlagi podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih. Ostali tožniki so kot etažni lastniki hkrati solastniki skupnih delov (1. in 4. odstavek 105. člena SPZ) in imajo na podlagi 100. člena SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari. Ni razloga, da ne bi enako veljalo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kar pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži (poleg upravnika) vsak etažni lastnik sam, le nekateri izmed njih, pa tudi vsi skupaj (kot v konkretnem primeru), saj svoje upravičenje izvajajo iz zakonsko določenega stvarnopravnega položaja etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
spor majhne vrednosti – izvajalec storitve – grajanje napak – pravice potrošnika – stvarna napaka – stvarna napaka izvajalca storitve – znižanje kupnine – oblikovalna upravičenja – opcijsko upravičenje – kondikcijski zahtevek – trditvena podlaga
Ena od kupčevih pravic po ZVPot je tudi zahteva za znižanje kupnine, ki sodi med oblikovalna upravičenja. Po materialnem pravu se ločijo oblikovalna upravičenja, ki jih stranka lahko uveljavlja le s pomočjo sodišča, in tista, ki jih stranka uveljavlja z enostransko izjavo volje (opcijsko upravičenje). Iz trditvene podlage tožeče stranke smiselno izhaja, da uveljavlja vrnitev preplačila, za kar ima podlago v določbi 38. člena ZVPot. Ta daje potrošniku, ki je pravilno obvestil izvajalca o napaki, pravico zahtevati vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Iz same dikcije je moč razbrati, da ZVPot glede uveljavljanja zahtevka za znižanje kupnine daje kupcu na voljo opcijsko upravičenje. To je vrsta oblikovalnega upravičenja, ki ne terja sodne intervencije, kar je sicer značilnost ureditve po OZ, ko mora stranka poleg dajatvenega zahtevka postaviti še oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine (actio quanti minoris). Ker je tožeča stranka uresničila pravico do sorazmernega znižanja plačila – ugotovljeno je bilo, da so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon predvideva za grajanje napak – je zaradi uresničitve te pravice prenehal pravni temelj za preplačilo. Z uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja plačila je tožeča stranka pridobila kondikcijski zahtevek za vračilo razlike, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o obstoju pravne podlage.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
Glede na to, da do samovžiga ob rednem teku dogodkov ne pride, je resničnost vzročnega pripisovanja precej verjetna. Tožena stranka je na drugi strani postavila dejansko tezo, da je do samovžiga prišlo zaradi tožnikovega padca z motorjem. S to svojo dejansko tezo tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni uspela. Vsaka od strank je torej zatrjevala svojo dejansko podlago. Načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave terja, da sodišče stranke enako obravnava. Načelo enakega varstva pravic se mora odražati tudi v dokaznem pravu in torej tudi v uporabi pravila iz 215. člena ZPP. Novejša teorija in tudi novejša praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je odstopila od kategoričnega dokaznega standarda, znanega kot prepričanje ali kot standard onkraj razumnega dvoma. To velja še posebej tedaj, ko je stranka v dokazni stiski. Procesna stiska tožnika pa v resnici ni le dokazna, marveč tudi trditvena (saj zaradi objektivnih razlogov svoje trditve o skriti napaki ne more konkretizirati bolj, kot jo je).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073412
ZVKSES člen 24, 25, 25/1, 29. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 151, 151/1, 214, 214/2.
ZVKSES – skrite stvarne napake – izgubljeni dobiček – opustitev zakonsko zapovedanega ravnanja za presojo izgubljenega dobička – dokazovanje plačila DDV – priznana dejstva – strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov – uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, ki se nanaša na skupne dele stavbe
Strošek izvedenskega mnenja ne predstavlja pravno priznane oblike škode. So pa stroški za izvedenca, ki so nastali pred pravdo, del pravdnih stroškov. Gre namreč za izdatke, ki so nastali zaradi postopka in spadajo med pravdne stroške po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP.
Prekinitev postopka zaradi stečaja tožnika, ki je nastopila po opravi procesnih dejanj v pritožbenem postopku (vloženi pritožbi in odgovoru na pritožbo), ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.
Pričakovanje toženke, da bo parket položen tako, da ne bo škripal, stekleni rob fasade pa gladek in nenevaren, ni izven standarda molče dogovorjenih lastnosti stanovanja.
Toženka v zvezi z ugovorom stvarnih napak po določbah ZVKSES ni dolžna postaviti nasprotnega tožbenega zahtevka in tudi ne posebej uveljavljati pobotnega ugovora glede stroškov, ki so potrebni za odpravo napak.
Nestrokovna izvedba žaluzij, zaradi katere stanovanje ne dosega predpisane osvetljenosti, v nasprotju s pogodbenim dogovorom vgrajena vrsta parketa ter dejstvo, da je tožnica pred sklenitvijo pogodbe pozvala toženca k odpravi napak oz. povrnitvi stroškov, toženec pa je to zavrnil, utemeljujejo zaključek, da je tožnica imela pravico odstopiti od pogodbe.
Glede na to, da se tožnica ni dogovorila s tožencem, da pred sklenitvijo pogodbe na lastne stroške izvede položitev keramike v kopalnici in da se je strinjala, da toženec vrednost keramike po osnovnem projektu ne bo odštel od cen, je potem, ko do sklenitve pogodbe za stanovanje ni prišlo, upravičena do povrnitve tega, za kar je stanovanje več vredno, ne pa do povrnitve stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0070434
OZ člen 459, 459/1, 465, 468. ZVKSES člen 29. ZPP člen 76, 76/3, 76/5.
sposobnost biti stranka – etažni lastniki – podelitev sposobnosti biti stranka – prodajna pogodba – stanovanje – parkirišče – jamčevalni zahtevki – stvarna napaka – skrita napaka – grajanje napak – običajne lastnosti stvari – notifikacijska dolžnost
Tožbo so vložili vsi etažni lastniki in vsi imajo kot fizične osebe sposobnost biti stranka. Premoženja, ki je pogoj za priznanje lastnosti stranke, etažni lastniki kot skupnost nimajo. Institut podelitve sposobnosti biti stranka pa ni namenjen lažjemu oblikovanju tožbenih zahtevkov.
Kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja kot etažnega dela stavbe je pravilno izpolnjena, če posamezen etažni lastnik poleg etažnega dela stavbe pridobi tudi ustrezen solastninski del na skupnih delih stavbe. Če bi tožnikom moralo biti zagotovljeno določeno število skupnih parkirnih mest, jim je tožena stranka prodala nepremičnino s stvarno napako. V tem primeru imajo tožniki do toženke jamčevalne zahtevke po 468. členu OZ.
Ni mogoče hkrati uveljavljati zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake in odškodninske odgovornosti.
Od tožene stranke se pri prodaji stanovanj zahteva postrožena skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka. Če je tožnikom prodala nepremičnine, ki nimajo predpisanih lastnosti (s pravilnikom predpisanih parkirnih mest), ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Ob ustrezni skrbnosti bi morala vedeti, da prodaja stvar z napako. Ko pa je tako, tožniki ne izgubijo pravice sklicevati se na napake, četudi jih ne grajajo pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077325
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437. OZ člen 569. ZPotK člen 1, 2, 2/2, 7, 18, 21.
posojilna pogodba – verodostojna listina – sklep o izvršbi – potrošniški kredit - razlaga pogodbe – stroški, ki niso skupni stroški kredita - zastopanje - prenehanje pooblastilnega razmerja – preklic pooblastila
Zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ni bilo, ker kreditna pogodba ni verodostojna listina.
Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva, se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.