ZPP člen 1, 19. ZPILDR člen 33. ZDSS-1 člen 5, 5/1-d. ZS člen 103, 103/2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - pristojnost delovnega sodišča
Iz povzetega kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da tožnik v tem sporu uveljavlja pravice, ki jih ima zoper nekdanjega delodajalca. Iz doslej znanega torej več dejstev kaže na to, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri tožencu, za spore med delavcem in delodajalcem v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, novimi oblikami teles in risbami je, ko je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi 33. člena ZPILDR in d točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00074426
ZVPSBNO člen 6, 6/4, 15, 15/1, 20, 20/6. ZPP člen 226, 228, 285, 339, 339/2-8.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravičnega zadoščenja - pogoji za uveljavljanje pravičnega zadoščenja - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - zavrženje tožbe - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - materialno procesno vodstvo - poziv na dopolnitev navedb - poziv k dopolnitvi tožbe - dopolnitev nepopolnega dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na veljavna procesna pravila je pritožnik lahko računal, da bo sodišče bodisi izvedlo predlagani dokaz bodisi ga pozvalo, da predlagani dokaz predloži sam. V pritožbeni opredelitvi nedopustne sodbe presenečenja vsebovan očitek kršitve pravice do izjave je zato utemeljen.
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 73, 73/1, 339, 339/2-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZS člen 60, 60/1. Sodni red (2016) člen 154.
zahteva za izločitev sodnika - sodna uprava - sojenje - letni razpored sodnikov - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - pravica do sodnega varstva - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika
Sodna odločba o zahtevi za izločitev sodnika ni opravilo, s katerim se zagotavlja pogoj za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj ali pravočasnost izdelave sodnih odločb, temveč je oblastvena izjava sodišča o konkretni zadevi, s katero odredi ali izreče pravno posledico glede zatrjevane okoliščine, ki naj bi vplivala na sodnikovo nepristranskost. Nebistveno je, da ZPP za odločanje o tem vprašanju ne pooblašča sodnika, ki je odločal o glavni stvari, ampak predsednika sodišča. Odločanje o zahtevi za izločitev zato ne predstavlja opravljanja „predsedniških poslov“. Pristojnosti za odločanje o zahtevi za izločitev tako tudi ni mogoče prenesti na drugega sodnika s pooblastilom, temveč so sodniki, ki so v primeru odsotnosti predsednika pristojni za odločanje o zahtevi za izločitev, določeni s tedaj veljavnim Letnim razporedom dela sodnikov.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00072050
URS člen 23, 23/1. GZ-1 člen 104, 104/1, 104/3, 104/4, 105, 105/1. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/6.
postopek upravne izvršbe - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - nesorazmernost ukrepa - predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - upravna izvršba - odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva
Postopek, ki teče po napotitvenem sklepu pristojnega inšpektorja, nima povsem samostojnega življenja, temveč je vezan na razlog, zaradi katerega je bil sprožen, to je na postopek izvršbe inšpekcijskega ukrepa. Postopek v zvezi s presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom ureja poseben predpis, to je GZ-1, ki določa tudi pogoje za njegovo sprožitev. Šele presoja pristojnega inšpektorja o tem, da predlagatelj ni izkazal dejstev iz tretjega odstavka 104. člena GZ-1, omogoči predlagatelju, da pri okrajnem sodišču (pri čemer je po prvem odstavku 105. člena GZ-1 predviden nepravdni postopek) sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. To pomeni, da se je že v postopku po 104. členu GZ-1 ugotavljala spornost razmerja med strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna. Namen 27. člena ZDOdv je uresničen že s potekom postopka po 104. členu GZ-1, ta postopek pa pomeni ureditev lex specialis v razmerju do predhodnega postopka mirne rešitve spora po določbah 27. člena ZDOdv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODSTVO
VSL00072145
OZ člen 131, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1, 361, 361/2, 624, 624/2. ZASP člen 81, 81/1. ZS člen 3, 11.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - plačilo nadomestila - neupravičena obogatitev - zadržanje zastaranja - začetek teka zastaranja - epidemija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Tožeča stranka je zahtevala plačilo nadomestila neposredno na določilih ZASP, ZKUASP in OZ. Zato se tožena stranka neutemeljeno zavzema za uporabo krajšega zastaralnega roka, ki velja za občasne terjatve.
Pri terjatvah z obogatitveno pravno naravo je trenutek, ko lahko tožeča stranka (upnik) uveljavlja zahtevek, opredeljen s prehodom koristi. Torej v tem primeru z neupravičeno uporabo avtorskih del.
Položaj imetnika zastarane terjatve ter imetnika terjatve, za uveljavitev katere zakon določa prekluzivni rok, se v predmetu primerjanja ob razglasitvi epidemije covid-19 v prvem valu v bistvenem ni razlikoval.
Po ZS so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje. Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje (sekundarni, neformalni vir prava) in zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Zato sodišče pri odločanju sodne prakse ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije. Posamezen sodnik mora namreč “ravnati vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste.”
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00072572
URS člen 14, 23, 125. ZS člen 3, 11, 83, 83/4, 83a, 83a/1, 109, 109/1. ZASP člen 81, 81/1, 146, 146/1, 146/1-1. ZKUASP člen 16, 16/1, 16/1-1. OZ člen 131, 193, 198, 314, 336, 336/1, 346, 347, 347/1, 359, 360, 361, 361/2, 642, 642/2. ZZUSUDJZ člen 2, 3. ZPP člen 347, 347/1.
pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega varstva - ustavna pravica do enakega varstva pravic - avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivne organizacije - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del - neupravičena uporaba avtorskih del - kršitev avtorskih pravic - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost - občasne terjatve - zastaranje - določitev plačila in izplačila - petletni zastaralni rok - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prožna razlaga pravil o zastaranju - enotna sodna praksa - odstop od sodne prakse - prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse
Ko je posamezna odločba VSRS postala (odločilni) del sodne prakse, to še ne pomeni, da so nižja sodišča absolutno vezana na tako ustaljeno sodno prakso. Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Zato imajo tudi v primeru, ko je bila sodna praksa oblikovana s strani VSRS, nižja sodišča pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. To pa je tudi ustavno dopusten način, preko katerega se sodna praksa lahko spreminja. Drugače povedano, tudi v primeru, ko je imelo ključno vlogo pri poenotenju sodne prakse VSRS, to ne pomeni, da so nižja sodišča dolžna slediti tej praksi. V mejah argumentirane utemeljitve lahko nižje sodišče sproži spremembo sodne prakse tudi samo. Na ta način je potrebno omogočiti, da VSRS ponovno presodi pravilnost sodne prakse, ki jo je utirilo s svojimi prejšnjimi odločbami, če na podlagi predlogov za dopustitev revizij, presodi, da je to potrebno.
Sodišče ni pristojno za določitev splošno veljavne tarife, temveč le za določitev primernega nadomestila v konkretnem primeru. Spoštovanje primerljivosti tarif med državami članicami EU na katero opozarja tožena stranka v pritožbi pa je po presoji pritožbenega sodišča treba spoštovati pri določitvi splošno veljavne tarife. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da sodišče pri določitvi primernega nadomestila ni upoštevalo višine tarif v državah članicah EU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00074741
ZS člen 54. ZPP člen 452, 453, 458.
spor majhne vrednosti - pogodba o delu (podjemna pogodba) - izpolnitev podjemne pogodbe - osebna asistenca - pravilno vročena sodba - vročilnica kot javna listina - pristojnosti strokovnega sodelavca - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, je dovoljeno izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb pritožbe, s katerimi skuša prikazati drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji. Obsežna pritožba se nanaša predvsem na trditve o tem, da je tožena stranka v času Covid prikazovala, da je bilo določeno delo opravljeno, čeprav ni bilo in to vse z namenom, da dobi financiranje od ministrstva. Za presojo te zadeve pa je odločilna trditvena podlaga tožeče stranke in dejstva, ki so povezana s pravilno uporabo materialnega prava.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070241
ZPP člen 165, 165/3, 206, 206/2, 206/4. URS člen 23. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZS člen 109, 109/1.
podrejene obveznice - prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - zakonska analogija - restriktivna razlaga - razlog smotrnosti - enotna sodna praksa - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti in ekonomičnosti - odškodninska odgovornost bank - izredni ukrep
Sodišče prve stopnje vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato za prekinitev postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP ni podlage.
V nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070948
ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 109, 109/1.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - enotna sodna praksa - revizija - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odločba o izrednih ukrepih - pospešitveno sredstvo
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bila niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
Ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa za enotno sodno prakso po zakonu skrbi Vrhovno sodišče RS (prvi odstavek 109. člena ZS). To ima pred seboj revizijo v zadevi, podobni pričujoči (II Ips 41/2022, dopuščeni po sklepu II DoR 520/2021), zato je brez dvoma pomembno, da se v razumnem času reši, stranki pa so na voljo pospešitvena sredstva. Vendar to presega odločanje o prekinitvi postopka v tej zadevi. Omeniti velja zgolj, da je revizija kot pravno sredstvo v dispoziciji stranke (kar pomeni, da jo lahko tudi umakne). Ob tem kaže še dodati, da je negotovo tudi to, ali bo Vrhovno sodišče RS sploh vsebinsko odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00069634
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/4, 72/7, 73, 73/1, 73/5, 362.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - izvršilni postopek - zahteva za izločitev sodnika - pravica do posebne pritožbe - razlogi za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodnika - subjektivni test - objektivni test - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča
Upnikovo nestrinjanje z vsebinskimi odločitvami sodnice, ki jih je sprejela v konkretni zadevi, ne morejo biti razlog za izločitev in zgolj zato, ker sodnica ne pritrjuje upniku, še ni nepristranska. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predlagateljeva zahteva za izločitev ne vsebuje okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskost sodnice, saj način vodenja postopka ter odločitve v zvezi s tem ne predstavljajo razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti o sodničini pristranskosti. Pritožnik niti v zahtevi, niti v pritožbi ni navedel ničesar drugega kot nestrinjanje z odločitvami procesnega vodstva, kar pa ni razlog za izločitev sodnice, kot je bilo podrobno pojasnjeno že zgoraj. Kar upnik navaja kot izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, na more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnice v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnice utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko. Tudi zatrjevane procesne kršitve same zase ne utemeljijo odklonitvenega razloga. Četudi bi se morda zatrjevanje kršitev ali zmotnost pravnih stališč kasneje izkazalo za utemeljeno, to samo zase še ne kaže na objektivno ali morda celo subjektivno pristranskost sodnice. Višje sodišče le še dodaja, da ima stranka za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249, 249/1.
sodni izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - nagrada za študij spisa - dopolnitev mnenja - plačilo za dodatno delo
Izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge.
Izvedensko mnenje je potrebno obravnavati kot celoto. Ker izvedenka v konkretnem primeru z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ni opravila dodatnih, novih nalog, oziroma ker njeno delo ne presega naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom, ji priglašena nagrada za pisno dopolnitev ne pripada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - SODSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068853
EZ-1 člen 3, 5, 82, 82/3. SPZ člen 33, 33/3. ZOEE člen 3, 73. URS člen 22, 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 156, 156/2, 162, 165. ZS člen 83, 83/3-5. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - distributer - električna energija - gospodarska javna služba - distribucijsko omrežje električne energije - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost - nujna zadeva - nepristranskost sojenja - pravila o dodeljevanju zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - naravni sodnik - zakoniti sodnik - metodološki napotek
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča.
Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom.
Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.
Ker je predlagateljica vse tri dodatne zahtevke opredelila kot verzijske, je pravilna odločitev, da je glede na vrednost spornega predmeta za odločanje o tem delu predloga (tožbe) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00067034
DZ člen 122, 122/1. ZZZDR člen 92, 92/1. URS člen 22, 155, 155/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZNP-1 člen 45, 45/2. ZS člen 3, 3/2.
spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - petletni zastaralni rok - uveljavitev novega zakona - pravdna sposobnost - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - pravna praznina - zakonska analogija - neprava retroakrivnost - prepoved retroaktivne veljave predpisov - metoda praktične konkordance - način reševanja konflikta med pravicami - enako varstvo pravic - protiustavna pravna praznina - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za vložitev predloga predlagateljice lahko začel teči od uveljavitve DZ. Obstoječo pravno praznino je sodišče pravilno interpretiralo in zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo, pri tem pa sledilo ciljem, kot jih je določil zakonodajalec v 122. členu DZ v zvezi s drugim odstavkom 45. člena ZNP-1, s tem, ko je določil petletni rok, v katerem mora otrok vložiti predlog za ugotovitev očetovstva. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravice predlagateljice do sodnega varstva izhajalo iz vrednostnega izhodišča zakonodajalca, ki je omejil uveljavljanje te pravice otroka na obdobje petih let, hkrati pa je upoštevalo, da se okoliščine konkretnega primera v bistvenih sestavinah ne skladajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, na podlagi katerih se po DZ presoja začetek teka roka za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva. Kakršno koli drugačno vrednotenje bi pomenilo, da je kršeno načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov in načelo enakega varstva pravic v razmerju med predlagateljico in otroki, ki so dopolnili 15 let ob uveljavitvi DZ. Drugačno materialnopravna ocena bi pomenila, da je prekluzivni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva za predlagateljico začel teči že pred uveljavitvijo DZ.
Ker gre za varstvo elementarnih ustavnih pravic, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je z odločitvijo nedopustno poseženo v pravico prvo nasprotnega udeleženca do anonimnosti, in da sodišče pravic predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca ni presojalo s pomočjo načela sorazmernosti ter da ni upoštevalo, da je treba to nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco, ko gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Še posebej, če se upošteva metoda praktične konkordance, glede na konflikt predstavljenih pravic in upravičenj predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca, ob upoštevanju človekovih pravic, glede na konkretne okoliščine primera, je ob tehtanju treba dati prednost pravici predlagateljice do zahtevanega sodnega varstva, ker bi drugačna razlaga pravico predlagateljice do poznavanja lastnega izvora časovno omejevala retroaktivno, z učinkom za nazaj, kar bi pripeljalo do absurdne situacije, ko bi bil lahko rok za vložitev predloga zamujen že ob uveljavitvi DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00065498
ZPP člen 325, 325/1. ZDKG člen 7, 7/1-3, 11, 11/1-1. ZKZ člen 111, 111/2. ZS člen 3, 3/2.
zapuščinski postopek - dedovanje kmetijskih zemljišč - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriterij preskrbljenosti - dopolnilni sklep - izključitveni razlog - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza - pritožbena novota - stroški v zapuščinskem postopku
Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.
Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost.
B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064788
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 451, 452. ZS člen 17, 17/1. Sodni red (1995) člen 156, 156/6, 156/8.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - ugovor izpolnitve obveznosti - ugovor ugasle pravice - neobrazložen ugovor - triaža - triažni sodnik - informativni dokaz - pravica do zakonitega sodnika
Tožnica je v dopolnitvi tožbe za vsak posamezen mesec navedla skupni znesek stroškov upravljanja in znesek, ki je odpadel na toženko, ter priložila razdelilnike, iz katerih jasno izhaja tudi ključ delitve teh stroškov. S tem je po oceni višjega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen ZPP). Čeprav v dopolnitvi tožbe res ni dobesedno navedla ključa delitve, je bil ta očitno pregledno naveden v priloženih razdelilnikih. Zato bi bilo v zadevi, kot je ta, po oceni višjega sodišča prisiljeno stališče, da je to nezadostno z vidika prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP. Strogo ločevanje trditev od ostalega procesnega gradiva, zlasti dokaznega, je namreč v funkciji bistveno bolj temeljne potrebe, da se da o tožbi racionalno razpravljati (da toženka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi). O tem, kakšen je ključ delitve stroškov upravljanja, pa ni bilo nobene dileme in je bilo to mogoče po dopolnitvi tožbe takoj jasno in brez ostanka spoznati.
Zgolj zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (izpolnitev obveznosti s plačilom) za obrazloženost ugovora izpolnitve ne zadošča. Za konkretiziranost ugovora bi morala podati trditve, kdaj in na kakšen način je posamezen strošek upravljanja plačala.
tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - postopek zavarovanja - nujna zadeva - rok za vložitev ugovora
Pritožbeni očitek, da osemdnevni ugovorni rok v času sodnih počitnic ni tekel, je neutemeljen, saj v zadevah zavarovanja, kamor sodijo tudi začasne odredbe (upnik je v postopku predlagal izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok), tudi v času sodnih počitnic procesni roki tečejo.
ZS člen 17. Sodni red (2016) člen 156, 158. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - dodeljevanje zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti - letni razpored sodnikov - povrnitev stroškov postopka - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank - sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - stroški po temelju - vmesni sklep - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa
Določba 158. člena SR dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju.
Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00063777
ZPP člen 108, 108/4, 165, 165/3, 286a, 357, 357a, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
predlog za dovolitev nujne poti - pomanjkljiv predlog - zavrženje predloga - vrnitev zadeve v novo sojenje - dodelitev zadeve drugemu sodniku - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - pravica dostopa do nepremičnine - vrnitev v popravo - dopolnitev predloga - prednostno reševanje zadev - pravica do sojenja v razumnem roku - nedovoljena pritožba
Predlog za določitev nujne poti obsega vse, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, zaradi česar je nepravilno zavrženje tega predloga.
V konkretni zadevi obstaja več razlogov, zakaj je treba ponovno odrediti, da se zadeva pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje dodeli drugemu sodniku.
ZNP-1 člen 151, 151/1. ZS člen 17, 93, 93/3, 93/3-5. URS člen 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 155, 156, 156/6, 157, 158, 165.
začasna ureditev spornega pravnega razmerja - ureditev razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zavarovanje terjatve - zakoniti sodnik - predodelitev zadeve drugemu sodniku - nujno procesno dejanje - letni razpored sodnikov
V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.
V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.
Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.