ZNP-1 člen 151, 151/1. ZS člen 17, 93, 93/3, 93/3-5. URS člen 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 155, 156, 156/6, 157, 158, 165.
začasna ureditev spornega pravnega razmerja - ureditev razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zavarovanje terjatve - zakoniti sodnik - predodelitev zadeve drugemu sodniku - nujno procesno dejanje - letni razpored sodnikov
V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.
V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.
Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.
ZPP člen 111, 111/3, 209, 210, 210/3, 270, 270/3. ZS člen 83, 83/4.
iztek roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - rok, določen v mesecih - računanje roka - mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - neenotna sodna praksa - dovoljena pritožba - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva
Način upoštevanja izteka mesečnega roka v času sodnih počitnic v sodni praksi ni povsem enoten. Večinska sodna praksa pa je takšna, da rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi sicer.
ZPP člen 205, 206. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2, 113a/3.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - ustavna pritožba - ekonomičnost postopka - razvoj sodne prakse - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - akcesornost - del pravdnih stroškov
Le kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču EU ter prekiniti postopek.
ZS člen 36, 36/3, 71, 71/2. ZD člen 132, 142, 145. SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - obveznosti etažnega lastnika - pravnomočen sklep o dedovanju - trenutek prehoda zapuščine na dediča - odgovornost dediča - dolg zapuščine - ugovor pasivne legitimacije - akt sodne uprave - letni razpored sodnikov - razporeditev sodnikov - spor majhne vrednosti
Ker dedna pravica na dediče preide ipso iure, v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), je sodišče prve stopnje toženca utemeljeno štelo za etažnega lastnika (torej lastnika posameznega dela stavbe in solastnika njenih skupnih delov), in s tem zavezanca za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 30. člena SZ-1), tudi stroškov, nastalih pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Odločilno je, da dedič s trenutkom prehoda zapuščine nanj (s smrtjo zapustnika) pridobi vsa lastninska upravičenja, zato je zavezanec za plačilo stroškov, ki izvirajo iz podedovanega premoženja, četudi v obdobju nastanka stroškov s premoženjem ni upravljal (imel pa je to možnost – prim. 145. člen ZD). Vtoževane stroške je kot obveznost, nastalo po smrti toženčeve mame, šteti za dolg zapuščine, za katerega odgovarja toženec kot dedič.
denarna kazen - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev sodišča v vlogi - žalitev sodnika - kritika sodne odločbe - svoboda izražanja - avtoriteta sodne oblasti - vladavina prava - žaljiva vloga - goljufivo ravnanje - očitek storitve kaznivega dejanja
Prepoved žalitve sodišča pritožnici ne preprečuje, da bi v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljala razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost odločbe ali postopka. 109. člen ZPP pa določa meje načina podajanja kritike. Izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oz. avtoriteta sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00060628
ZNPosr člen 13. ZS člen 105a, 105a/4.
pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja - posredovanje z nepremičninami - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - letni razpored dela sodnikov - prenos pristojnosti
Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.
Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00060254
ZPP člen 111, 140, 142, 142/4. ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 30/2, 30/2-3, 33, 33/1, 50, 50/1, 75, 75/2. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - prepozna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Odvetnici nasprotnega udeleženca – pritožnici je sodišče prve stopnje poskusilo vročiti odločbo osebno, ker pa vročitev po 140. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni bila možna, je bila vročitev opravljena tako, da ji je vročevalec v njenem poštnem predalu pustil obvestilo z navedbo, kje je pošiljka in z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti. Ker pritožnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
Da gre za nujno zadevo iz drugega odstavka 83. člena ZS, v kateri torej procesni roki tečejo, je določeno v 9. točki tretjega odstavka 83. člena ZS, po kateri so nujne tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. ZDZdr med postopke pred sodiščem po tem zakonu uvršča tudi postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (tretja alineja drugega odstavka 30. člena ZDZdr) in hkrati določa, da so postopki pred sodiščem po tem zakonu nujni (prvi odstavek 33. člena ZDZdr). Obravnavana zadeva je torej nujna zadeva, zato v njej tečejo procesni roki tudi v času poletnega poslovanja.
ZST-1 člen 11, 11/6, 12a, 12a/5, 14b. ZUPJS člen 18, 18/1-1. ZS člen 61, 71.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - materialni položaj - cenzus - brezplačna pravna pomoč - uradne poizvedbe - odločanje po uradni dolžnosti - oddajanje nepremičnine v najem - pravica do vpogleda v spis - letni razpored dela sodnikov - predodelitev zadev
Pritožbeno sodišče razume pritožnika, da je navezan na premoženje. Vendar je lahko z oddajanjem stanovanja na morju mogoče pridobiti že v enem mesecu znesek, ki je potreben za plačilo sodne takse.
Listine in sklep lahko pregledujejo le stranke, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, njeni družinski člani ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvajanjem svojih z zakonom določenih pristojnosti.
ZPP člen 35, 270, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - odločanje o plačilu sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovoljeno pravno sredstvo - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - odločanje o pravnem sredstvu - pristojnost za odločanje - funkcionalna pristojnost - odstop zadeve drugemu sodišču - pristojnost sodišča prve stopnje
Izpodbijana sklepa je izdala strokovna sodelavka sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 270. člena ZPP. Zoper odločbo, ki jo izda strokovni sodelavec, je dovoljeno pravno sredstvo (v konkretnem primeru gre za možnost vložitve ugovora kot pravnega sredstva, ne pa pritožbe, kot je napačno navedeno v pravnem pouku izpodbijanih sklepov), o katerem odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena ZS). Ta določba je specialnejša v razmerju s 35. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00054280
ZJU člen 94, 94/1, 94/6. ZPP člen 213. Sodni red (2016) člen 161. ZKP člen 149.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost delavca - javni uslužbenci - opravljanje dela po navodilih in odredbah - upoštevanje navodil nadrejenih - zakonsko pooblastilo - osumljenec - sum storitve kaznivega dejanja - odvzem prstnih odtisov - kršitev osebnostne pravice - načelo kontradiktornosti - neenako obravnavanje - pravno relevantna dejstva - pravica do zakonitega sodnika
Toženca sta ravnala po navodilih nadrejenih, za odvzem prstnih odtisov in fotografiranje sta prejela ustno odredbo in sta bila to navodilo dolžna upoštevati. Tožnik ni izkazal niti konkretizirano zatrjeval, da sta ravnala nedopustno in protipravno iz osebnih razlogov, oziroma da naj bi šlo za dejanja, ki sta jih skrila pod plašč avtoritete svoje službe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00051632
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 83, 83/3. ZKP člen 357, 357-4.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - materialni zastaralni rok - materialni in ne procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V obravnavanem primeru razlogi za to, da zastaranje ne bi teklo, niso bili podani na strani obdolženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe, so pa nastopile okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na Območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje zastaranja materialnega roka v obravnavani zadevi.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavani zadevi je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov. Določba prvega odstavka 3. člena navedenega zakona, ki je določala, da roki za uveljavljanje pravic v sodnih postopkih določenih z zakonom, ne tečejo, se nanaša na procesne roke.
oprava zapuščinske obravnave - vodenje glavne obravnave - sklep o dedovanju - izdaja sklepa - izdaja odločbe po sodniku, ki ni sodeloval na glavni obravnavi - pristojnosti strokovnega sodelavca - odločanje strokovnega sodelavca - obseg pooblastila - kršitev načela neposrednosti
ZD strokovnemu sodelavcu ne daje pooblastila za vodenje zapuščinske obravnave, ampak sme slednji na zapisnik sprejemati le izjave in predloge strank, z izjemo izjav o odpovedi dediščini. Tudi izvajanje dokazov je izrecno pridržano sodniku (glej 169. člen ZD). Takega pooblastila strokovnemu sodelavcu ne daje niti ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno. Na podlagi 15. člena tega zakona lahko strokovni sodelavec opravlja le tista procesna dejanja, za katera je tako določeno v zakonu. Določbe, po kateri bi strokovni sodelavec lahko (samostojno) vodil glavno obravnavo, ZPP nima. Nima je niti ZS, saj v drugem odstavku 54. člena strokovnemu sodelavcu vodenje glavne obravnave dovoljuje le pod vodstvom sodnika. Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo, pa seveda ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika. V konkretnem primeru zato drži očitek, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. To pa niti ni vse. S tem, ko je zapuščinsko obravnavo vodila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, ki je kasneje izdal izpodbijani sklep o dedovanju, je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti.
ZPP člen 108, 108/5. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2. ZS člen 83, 83a.
zavrženje pritožbe - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - dopolnitev pritožbe - procesni rok - rok za dopolnitev pritožbe - zadostno število izvodov
Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije je bila spremenjena z odredbo o spremembah in dopolnitvah te odredbe, tako, da je veljala do 31. 1. 2021, kar je pomenilo, da so procesni roki v nenujnih sodnih zadevah znova tekli od 1. 2. 2021 dalje.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obveščati drugega toženca o tem, kdaj so procesni roki začeli (znova) teči, saj je bila prej omenjena odredba o tem objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
ZKP člen 143c. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZIUOOPE člen 67. KZ-1 člen 226.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - dolžnost posebno hitrega postopanja - nujne zadeve - sodne počitnice / poletno poslovanje - roki - rok za vložitev pritožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - pravočasnost pritožbe
Določbe ZS in ZKP, kljub posameznemu ujemanju tekstov zakonskih določb, ki vsebinsko enačijo postopanje pristojnih organov v pripornih zadevah in v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj, ne določajo izrecno, da gospodarske kazenske zadeve štejejo kot nujne (pri čemer so priporne in zadeve začasnega zavarovanja izrecno navedene kot take v tretjem odstavku 83. člena ZS). Tudi določbe ZKP ne vsebujejo drugih posebnih določb, ki bi opredeljevale roke za odločanje v navedenih zadevah, zato višje sodišče ocenjuje, da obravnavanih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ni moč enačiti s pripornimi zadevami v smislu nujnosti obravnavanja le-teh. Nobenih razumnih razlogov ni videti, da zakonodajalec v sklop nujnih zadev, če bi to res želel, v določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ne bi umestil tudi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 236, 236/1, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1, 239/1-2. ZS člen 83, 83/2.
odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - finančno prestrukturiranje - nepodaljšljivi rok - sklep o dopolnitvi - nujni postopek - COVID-19
Ugovor iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ter zahteva za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP se vsebinsko izključujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00046388
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 4.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - način vročanja - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - javna listina - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bilo dolžniku puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi nastanka izrednega dogodka, tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je med drugim tudi določala, da v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo in da se ne vročajo sodna pisanja. V obdobju vročitve sklepa o izvršbi dolžniku in roku za vložitev ugovora, ki se je iztekel dne 16. 2. 2020 Odredba ni veljala. Odredba, ki je veljala kasneje in šele od 16. 3. 2020 dalje, torej po izteku roka za vložitev predmetnega ugovora dne 16. 2. 2020, je v tretjem odstavku določala, da razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045064
ZS člen 83, 83/3, 83a. ZZUSUDJZ člen 1. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.11.2020) točka 2, 2/6.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - procesni rok - rok za plačilo sodne takse - prepozno doplačilo sodne takse
Določba 83.a člena Zakona o sodiščih pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS.
Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, ne more biti nobenega dvoma.
Rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke.
ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/3, 365, 365-3. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2, 4.
stroški postopka - umik tožbe - pravočasnost umika tožbe - takojšen umik - izpolnitev zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - potrebnost tožbe - povod za pravdo - tek procesnega roka - zadržanje teka roka - izredne razmere - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - procesno dejanje
Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo "takoj" iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00044727
ZVPSBNO člen 19, 19/1, 20. URS člen 31, 158. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 123, 123/2. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predlog za poravnavo - zavrženje tožbe - zakonski rok za uveljavitev pravice - začetek teka roka za vložitev predloga - sklep o končanju stečajnega postopka - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev pravnomočne odločbe - javna objava sklepa na portalu AJPES - seznanitev z odločbo - pravna varnost - načelo enakosti - pravočasno vložen predlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek zaradi insolventnosti - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti - dolgotrajnost postopka - pravično zadoščenje
Zakonski rok za uveljavljanje pravic, katerih procesni pogoj pravnomočnosti mora biti izpolnjen, ne more začeti teči pred vročitvijo pravnomočne odločbe stranki oziroma preden se stranka ne seznani s pravnomočnostjo odločbe.
Nastop pravnomočnosti sklepa o končanju postopka je le ena od procesnih predpostavk za vložitev zahtevka po 19. členu ZVPSBNO, vendar pa hkrati ne predstavlja tudi začetka teka devetmesečnega roka po prvem odstavku 19. člena ZVPSBNO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043481
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 346, 346/1. ZS člen 83, 83/3-5.
osebna vročitev - roki in naroki - fikcija osebne vročitve - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nujna zadeva - postopek za izdajo začasne odredbe - epidemija
Vrhovno sodišče RS je na občni seji dne 14. 1. 2015 zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Gre za nujno zadevo po 5. točki tretjega dostavka 83. člena ZS, v katerih pritožbeni roki tečejo ne glede na razglašeno epidemijo.