dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnje ne ob vložitvi revizije zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit niti ni predložil dokaza o tem, ko ga je sodišče k temu pozvalo. To pomeni, da je vložil revizijo nekdo, ki te pravice po določbah zakona nima.
prenehanje obveznosti - plačilo odškodnine po poravnavi
Poravnava s klavzulo odpovedi vsakršnim zahtevkom zoper druge osebe je veljavna in zavezujoča listina, dokler je pogodbena stranka ne izpodbije zaradi zakonsko predvidenih razlogov. Dogovorjena odškodnina je bila tudi plačana, obveznost pa je s tem prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08280
ZPP člen 41, 41/2, 154, 165, 339, 339/2-14, 358, 358-4, 367, 367/2, 377, 380.ZOR člen 99.OZ člen 1060.
dopustnost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga pogodb - splošni pogoji zavarovanja odgovornosti - športna vožnja - hitrostna vožnja z motocikli - izključitev zavarovalnega kritja
Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnini za njiju uveljavljata z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Tudi če gre za sicer morda nejasna določila, lahko stranki sami to nejasnost odstreta z med njima skladnim razumevanjem morda večpomenskega določila. Med strankama določilo petega odstavka 3. člena pogojev zavarovanja AO-plus-92, v pomenu, kot ga je razlagalo (drugače) sodišče druge stopnje, ni bilo sporno. Zato ob sojenju na drugi stopnji ni bilo pogojev za pripisovanje drugačnega pomena določilu o rizičnih izključitvah med drugim tudi v primeru hitrostnih voženj po "za ta namen določenih stezah" od tistega, ki sta mu ga glede atributa "določenosti" pripisovali stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22364
ZKP člen 372, 372-1, 372-4, 364, 364/1, 359, 359/1-1. ZKP (1977) člen 300, 300/3. KZ (1977) člen 151, 151/1, 183, 183/3, 152. KZJ člen 22.
udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - neupravičena uporaba dopolnilnega dela drugih oseb - opis kaznivega dejanja - obarvani naklep - ponarejanje listin - pravna opredelitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja - zatajitev davščin - glavna obravnava - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti
Čeprav iz opisa ravnanj izhaja, da sta obsojenca storila očitano kaznivo dejanje kot sostorilca, sodišče s tem, ko je razsodilo, da je storil vsak po eno kaznivo dejanje, ni kršilo kazenskega zakona, ker bi glede dejanja uporabilo zakon, ki se ne bi smel uporabiti (4.
točka 372. člena ZKP).
Konkretizacija naklepa (iz podobnih razlogov tudi malomarnosti) je stvar obrazložitve, za sam opis dejanja v izreku pa zadostuje, da daje okvir za ugotavljanje določene vrste krivdne oblike. Tudi v primeru obarvanega naklepa situacija ni drugačna.
Abstraktni opis ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja (1.
točka 1. odstavka 359. člena ZKP).
Pri pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja po 3. odstavku 186. člena KZ-77 ni potrebno še sklicevanje na 1. odstavek navedenega člena.
S tem ko je sodišče glede na zahtevo 3. odstavka 300. člena ZKP-77 v zvezi z obstojem posebno tehtnih razlogov za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti obrazložilo le, da je zadeva nujna, ni navedlo razlogov o tem odločilnem dejstvu (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - tovorno vozilo kot nevarna stvar - upravljanje nevarne stvari - obvezno zavarovanje tovornega vozila
Izvor nevarnosti je neprimerno ravnanje toženca pri upravljanju z nevarnim vozilom (stvarjo), ko je kljub temu, da je pravočasno videl tožnico, vozil proti njej.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 148, 148/1, 150 - 155, 16, 16/3, 18, 18/2.
predkazenski postopek - naloge policije - posebni preiskovalni ukrepi - nedovoljeni dokazi - odredba preiskovalnega sodnika - izzvana kriminalna dejavnost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Čeprav se nerazveljavljeni del sodbe ne da več izpodbijati s pritožbo oziroma postane formalno in materialno pravnomočen in celo izvršljiv, bi moralo sodišče v skladu z zakonsko ureditvijo reševati zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru objektivne koneksitete, še posebej če se sodba nanaša na sostorilce, šele tedaj, ko postane sodba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek. Kadar pa pride do kolizije dveh zahtev, in sicer formalne, ki zahteva izvedbo enotnega postopka in pravice obsojenca do sojenja v razumnem roku, pa so mogoče tudi izjeme.
Podatki oziroma informacije, ki jih v skladu s 1. odstavkom 148.
člena ZKP zbere policija, praviloma niso dokaz v kazenskem postopku, kakor tudi ta operativno-tehnična dejanja policije niso procesnopravna dejanja in zagotavljajo le podlago za začetek kazenskega postopka.
Presoja, ali so bili prikriti preiskovalni ukrepi izvajani brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo oziroma ali je bila z odkupom predmetov izzvana kriminalna dejavnost, spada na področje ugotavljanja dejanskega stanja o procesnopravnih relevantnih dejstvih. Pri teh vprašanjih pa je iniciativa in do določene mere tudi dokazno breme v zvezi z ugotavljanjem, ali gre za zakonitost izvajanja odredbe ali ne, v rokah obdolženca oziroma obrambe.
S tem ko sodišče ni ugodilo obrazloženim dokaznim predlogom obdolženca, ki bi lahko potrdili nezakonitost izvajanja posebnih preiskovalnih ukrepov, je kršilo njegovo pravico do obrambe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odločba državnega organa - priposestvovanje in prirast - naplavina - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - odločba geodetske uprave z delilnim načrtom
Pravnomočna odločba geodetske uprave z delilnim načrtom in naznanilnim listom (z določitvijo novih numeracij in površin) je lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi (analogna uporaba določb 20. člena ZTRL).
Obstoj vzajemnosti glede priznanja tuje sodne odločbe se domneva do dokaza o nasprotnem. To pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti predvsem sploh trditev (katere izmed strank), da vzajemnost ne obstaja, nadalje pa, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na stranki, ki trdi, da ne obstoji vzajemnost.
Za priznanje tuje sodne odločbe zadošča dejanska vzajemnost, ki se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje. Zato ne bi zadoščala za zavrnitev predloga na primer ugotovitev, da med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo ni bila v času od 17.4.2003 sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznanju v premoženjskih sporih izdanih sodb, temveč bi bilo potrebno ugotoviti, da sodišča države izvora niso pripravljena priznavati naših odločb.
veljavnost posojilne pogodbe - pravni posel poslovno nesposobne osebe
Pravni posel, ki ga sklene poslovno popolnoma nesposobna oseba, je po določbi 56. člena ZOR neveljaven, njegovi učinki pa so enaki učinkom nične pogodbe.
ugotovitev nezakonitega dejanja - odvzem potnega lista tujcu - poseg v ustavne pravice posameznika - odločanje v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo
Ker je tožnik kot tujec uporabil svoj neveljavni slovenski potni list za prehod državne meje, dejanje njegovega odvzema s strani pooblaščene uradne osebe ni bilo nezakonito in tožniku ustavne pravice niso bile kršene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22332
KZ člen 239, 239/1. Zakon o industrijski lastnini člen 43.ZKP člen 248, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - neupravičena uporaba tujega izuma - patent - predhodna uporaba - izvedenstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev sodišča, da je obsojenec začel izdelovati in prodajati verižno spono že pred prijavo patenta oškodovancev, sama po sebi ne daje zadostne podlage za zaključek, da je s tem izključena protipravnost dejanja iz 1. odstavka 239. člena KZ.
Pri vprašanju, ali je kršena pravica do patenta, gre za pravno vprašanje, na katero sme dati odgovor le sodišče.
Čeprav je pritožbeno sodišče obsojencu izreklo nižjo enotno kazen, pa je s tem, ko mu je za eno kaznivo dejanje izreklo višjo kazen kot sodišče prve stopnje, pritožba pa je bila vložena le v njegovo korist, kršilo prepoved reformatio in peius (10. točka 1. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 385. členom ZKP).
Če je obtoženec s sodbo sodišča prve stopnje spoznan za krivega več posameznih kaznivih dejanj v realnem steku, drugostopenjsko sodišče pa ravnanje obtoženca pravno opredeli kot eno samo (nadaljevano)
kaznivo dejanje, sme za to kaznivo dejanje izreči obsojencu višjo kazen, kot jo je določilo sodišče prve stopnje za posamezne kazni, ne more pa izreči višje kazni od izrečene enotne kazni pred sodiščem prve stopnje.
enotno dovoljenje za gradnjo - sanacija gramoznice - predložitev dokazil - pravica razpolaganja na zemljišču
Ker tožnik ni izkazal pravice razpolaganja za vse parcele, na katere se sanacija nanaša in ker območje sanacije gramoznice predstavlja celoto, je pravilna ugotovitev upravnega sodišča, da tožniku že iz tega razloga ni bilo mogoče izdati dovoljenja za sanacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VS08282
ZNP člen 37. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 393, 400, 400/4, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1-6.
predlog za obnovo postopka - bistvena kršitev določb postopka - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa - pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka - razlogi za obnovo - pogoji za dovolitev obnove postopka
Pomembno je, da razlogi za pravočasnost predloga, oprti na dejansko ugotovitev o tem, kdaj je stranka zvedela za nov dokaz, niso hkrati tudi že razlogi za sklep o obstoju pogoja za dovolitev obnove postopka iz drugega odstavka 422. člena ZPP (1977). S to določbo je namreč odrejena subsidiarnost obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP (1977) pomeni, da se stranki ne dovoli obnova postopka, če bi ob primerni procesni diligenci lahko že v prejšnjem postopku uveljavljala dejstva in dokaze, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.
objektivna odgovornost voznika motornega vozila - prehitevanje drugih motornih vozil - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce v nočnem času - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Tožničino prečkanje ceste v nočnem času izven prehoda za pešce in pred vozilom zavarovanca tožene stranke še preden je obvozilo ob (na) cesti zaustavljeno vozilo (v katerega je nameravala vstopiti tožnica), je bilo skrajno neprevidno in lahkomiselno. Zato je njen očitek zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve o 40%-nem deležu lastne soodgovornosti za nastalo ji škodo neutemeljen.
Ob odmeri odškodnine za vse ugotovljene oblike tožničine nepremoženjske škode sta bili ustrezno upoštevani temeljni načeli za odmero - to je načelo individualizacije višine odškodnin in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin - po katerih sodišče upošteva različne okoliščine posameznega primera, prav tako pa mora skrbeti, da je odškodnina določena objektivno in sicer glede na razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in da upošteva druge primerljive primere sodne prakse zaradi enotnega obravnavanja škod različnega obsega.
Nadstrešnica je na vse strani odprt prostor. Zato parkirišče, izvedeno s postavitvijo dveh AB sten in pokrito z AB ploščo, ne ustreza pojmu nadstrešnice in za tako parkirišče ne zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.
Če podatki spisa ne dajejo zanesljive podlage za odločitev, saj dejanske okoliščine, pomembne za odločitev v sporni zadevi, pozna organ prve stopnje, bo ta organ o zadevi lažje sam odločal.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne poškodbe - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišči sta po oceni revizijskega sodišča podcenili tožnikovo zdravljenje, ki je bilo zahtevno, dolgotrajno in povezano s številnimi neprijetnostmi. Poškodbe dihalnih in trebušnih organov so pri tožniku dokaj obsežne, predvsem pa trajne in nepopravljive.
Duševne bolečine, ki jih tožnik pri tem preživlja, je sam res podrobno opisal. Pri odmeri odškodnine iz tega naslova je sodišče dolžno upoštevati tožnikovo osebno doživljanje posledic, s katerimi se spopada vsakodnevno. Res pri subjektivizaciji odmere odškodnine sodišče ne sme prestopiti objektivnih meja, vendar ne sme subjektivnih težav podceniti.