bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev sodnika zaradi sodelovanja v izvenobravnavnem senatu - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - oprostitev pričanja - izločitev izvedenca - povzetek razgovora izvedenca z obdolžencem - privilegij zoper samoobtožbo - nepristranskost - zavrnitev dokaznega predloga - pravica izvajanja dokazov v korist obtoženca - protispisnost - obvestilo o seji pritožbenega senata - kazenska sankcija
V primeru izločitvenega razloga 4.a točke 39. člena ZKP mora biti najprej ugotovljeno, da gre za nedovoljen dokaz, nato pa še, da je vsebina dokaza takšna, da je lahko vplivala na nepristranskost sodišča.
Izjava obsojenca, dana ob pregledu psihiatru, ki jo ta povzame v izvedenskem mnenju, ni nedovoljen dokaz.
adaptacija hiše v solasti - dokazilo o pravici gradnje - soglasje solastnika
Kot dokazilo o pravici gradnje iz 53. člena ZUN je šteti le tisto soglasje solastnika zemljišča, ki je dano za gradnjo, za katero je zahtevano lokacijsko dovoljenje, torej v postopku izdaje dovoljenja in ne prej, saj ga je mogoče preklicati.
akt župana o podelitvi statusa grajenega javnega dobra - stvarna pristojnost - dokončni posamični akt
Akt župana o podelitvi statusa grajenega javnega dobra je po svoji naravi dokončni posamični akt organa lokalne skupnosti in se zato zakonitost takega akta presoja v upravnem sporu.
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Ne glede na navedeno omejitev preizkusa, pa ni nepomembno, kakšna je vsebina pravnomočne odločbe v tistem delu, ki ni predmet revizijskega izpodbijanja. Sodna odločba namreč predstavlja logično celoto in zato tudi odločitev o reviziji ne sme biti v logičnem nasprotju s tistim delom pravnomočne odločbe, ki ni bil revizijsko izpodbijan.
ZUS člen 21, 21/3, 22, 22/1, 70, 70/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 72, 76, 107.ZPP člen 108, 110, 154, 165.
prošnja za podaljšanje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zamuda roka
Z zakonom določenega roka za vložitev pritožbe ni mogoče podaljšati. Prvotožnica je imela v Republiki Sloveniji pooblaščenko za sprejemanje pisanj prav zato ker se trenutno nahaja v tujini, zato sklicevanje na odsotnost in pot pošte iz ZDA nista okoliščini, ki bi utemeljevali upravičenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23691
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1.KZ člen 201.ZZZDR člen 102, 103.URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska odgovornost - krivda - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe - opis kaznivega dejanja v izreku - pravica do zasebnosti - svoboda izbire načina življenja - roditeljska pravica - blanketni predpis
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe (201. člen KZ) ne predstavlja blanketnega predpisa, zato izrecno sklicevanje na določbe tega zakona v opisu obravnavanega kaznivega dejanja ni potrebno.
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe je mogoče storiti le naklepno, zato zadošča, da se sodišče glede oblike krivde (direktni ali eventualni naklep) opredeli v razlogih sodbe in tega ni potrebno vnašati v konkretni del opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe.
ZKP člen 87, 87/2, 388, 388/2, 443, 44.ZS člen 83, 83/3.KZ člen 96, 96/2, 96/4.
sodni red - sodne počitnice - roki - tek procesnih rokov - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pritožba - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem
V času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo.
Če postane nepravnomočna zadeva o glavni stvari (krivdi obsojenca), je potrebno razveljaviti odločbo pritožbenega sodišča tudi v delu, ki se nanaša na odvzem premoženjske koristi.
pripor - predlog za odpravo pripora - zavrnitev predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi predloga za odpravo pripora ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ker ne gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora.
Ker je sodišče ocenilo tudi neogibnost pripora zoper osumljenca, so neutemeljene navedbe zahteve, da sodišče ni ocenilo možnosti odreditve milejšega ukrepa.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-10, 371/1-11, 371/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepoved reformatio in peius - pritožba v obtoženčevo škodo - protispisnost - pravice obrambe - dokazni predlog - opredelitev do dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Sodba se ne sme spremeniti v obtoženčevo škodo (glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije), če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist ali če je bila podana pritožba v obtoženčevo škodo, pa je bila zavržena ali zavrnjena. Če pa o tožilčevi pritožbi ni bilo odločeno (ker je bila npr. sodba razveljavljena zaradi procesne kršitve), ni mogoče trditi, da je bila podana pritožba samo v korist obtoženca.
ZKP člen 70, 70/1, 340, 340/2, 364, 364/7, 371, 371/1-3, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog - načelo neposrednosti - pravica do izvedbe dokazov - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - obvezna formalna obramba
Obsojenca, pri katerem je podana 75% stopnja invalidnosti, glede obvezne obrambe s pomočjo zagovornika ni mogoče primerjati z obdolžencem, ki je nem ali gluh.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23621
ZKP člen 8, 18, 201, 201/1-1, 202, 202/2.KZ člen 123, 123/2, 124, 124/3.
pripor - obrazložitev sklepa o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - begosumnost - identiteta norme - postopek preverjanja identitete norme - mednarodna pravna pomoč - univerzalno načelo
Preiskovalni sodnik identiteto norme v postopku odločanja o priporu (ki je nujno hiter in ni obremenjen s formalnostmi) lahko ugotovi iz neuradno prevedenih listin italijanskih organov pregona, v katerih je opisano osumljenčevo ravnanje in kjer je govora o ropu in pregonu storilcev, v obrazložitvi sklepa pa mora pojasniti, s kakšnimi dokaznimi sredstvi oziroma na kakšen način je ugotovil identiteto norme, da je obrambi omogočeno vsebinsko izpodbijanje njegove ugotovitve.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - nepopolna revizija - zavrženje revizije
S tem, ko tožena stranka ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je naložila vrhovnemu sodišču, da oceni to vrednost. Tega pa revizijsko sodišče ne sme storiti.
V revizijskem postopku je ravnanje z nepopolno vlogo (revizijo) drugače urejeno kot za redni del postopka.
dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - načelo kontradiktornosti - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu tožene stranke pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje, ki ga je tožena stranka ves čas postopka (obrazloženo) odklanjala, nima neposredne dokazne vrednosti in nanj ni mogoče opreti odločitve o tožbenem zahtevku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18315
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2-8, 39, 39/3.ZUP člen 7, 8, 10, 14.ZUS-1 člen 63, 80, 80/3 104, 105, 107. Direktiva svetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - pogoji za priznanje azila - subsidiarna zaščita - zmotna uporaba materialnega prava - meritorno odločanje
Tudi pritožbeno sodišče meni, da se zgolj en fizični napad, brez zdravstvenih posledic, in eno verbalno nadlegovanje ne more šteti kot preganjanje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da zdravstveni razlogi ne morejo biti predmet azilnega postopka, saj le-te ne določa ne Ženevska konvencija in ne določbe EKČP.
ZD člen 61, 61/3, 76.ZPP člen 5, 5/1, 371, 372, 378.
načelo kontradiktornosti - neveljavnost oporoke - zaslišanje pravdne stranke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke
Tožnici nista nikoli do pravnomočnega zaključka postopka zatrjevali "nepoštenosti" tožencev v pomenu določbe 3. odstavka 61. člena ZD, tega pa prvič v postopku z revizijo tudi sicer upoštevno ne bi mogli ne storiti, niti nista storili.
Za nesmiseln se izkaže nejasno artikuliran očitek kršitve načela kontradiktornosti spričo opustitve zaslišanja prve tožnice kot stranke, saj iz revizije ni mogoče razbrati pravno relevantnih dejstev, za dokazovanje in obravnavanje, katerih naj bi bila prva tožnica prikrajšana.
postopek o prekršku - rok za pritožbo - vročanje - kršitev določb postopka - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zahteva za varstvo zakonitosti - dokončanje postopkov o prekrških
Postopki o prekrških, ki do začetka uporabe novega zakona še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih, kar velja tudi za postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo stranke in sodnika pristojnega sodišča
Sorodstveno razmerje stranke v postopku in sodnika pristojnega sodišča lahko predstavlja "drug tehten razlog" v smislu določb 67. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23647
ZKP člen 59, 59/3, 240, 240/1, 331, 331/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 126, 126/5-1, 240, 240/1, 245, 245/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - dokazni postopek - zaslišanje prič - navzočnost pri sprejemanju dokazov - oškodovanec - izločitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - poneverba - zakonski znaki kaznivega dejanja - prilastitev premičnih stvari - opis kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - pogodbeni sodelavec - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Posamezna dejanja, ki bodisi niso dokazana bodisi spadajo v časovno obdobje, za katerega se ugotovi zastaranje kazenskega pregona, se izpustijo iz opisa kaznivega dejanja. Ker gre pri nadaljevanem dejanju za eno kaznivo dejanje, ni mogoče hkrati izreči obsodilne in oprostilne ali zavrnilne sodbe.
Seznanitev priče z vsebino izpovedb že zaslišanih prič ni razlog za izločitev njene izpovedbe, temveč zahteva od sodišča, da upošteva to okoliščino pri presoji verodostojnosti takega dokaza.