preživljanje razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard -
Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Bodoči tožničin premoženjski položaj je negotov, zaradi česar je podlaga za prisojo simbolične preživnine v celoti podana.
ZOR člen 186, 189, 189/2, 200, 200/1, 200/2, 919, 919/1, 919/2, 941, 941/1.ZPP člen 8, 39, 39/1, 41, 41/2, 329, 329/2, 329/2-14, 377, 379, 379/1, 385, 391, 391/2.
povrnitev nepremoženjske škode - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba - zamuda zavarovalnice s plačilom - začetek teka zamudnih obresti - sodna praksa - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - dokazna ocena - nasprotje razlogov
Prvostopenjsko sodišče oje pri odločanju o štirih vrstah nepremoženjske škode v zvezi z vsako odškodninsko postavko v razlogih sodbe povzelo dejanske ugotovitve sodnega izvedenca in temu dodalo povzetek tožnikove izpovedi. Pri nobeni odškodninski postavki ni nobenega od navedenih dokazov ocenilo, napravilo ni nikakršne dokazne ocene vseh dokazov in ni pojasnilo, katero dejstvo šteje za dokazane. Ob določenih razlikah med izvedenskim mnenjem in tožnikovo izpovedjo glede vseh vrst nepremoženjske škode manjka v obrazložitvi prvostopenjskega sodišča kakršnokoli stališče sodišča, katera dejstva so sploh ugotovljena.
Sodna praksa je odklonila uporabo 919. člena ZOR v primerih direktne tožbe iz 941. člena ZOR, ko lahko v primeru zavarovanja pred odgovornostjo oškodovanec neposredno od zavarovalnice zahteva povrnitev škode.
izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje prič - sodba - izrek sodbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - združitev postopka - kraj storitve kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba milejšega zakona - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - dovoljenje ministra za pravosodje - čas storitve kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - dokazne prepovedi - telefonski prisluhi - oprostitev stroškov postopka - veljavnost Kazenskega zakonika RS - ozemlje RS - časovna veljavnost KZ RS - zakonitost pri izrekanju kazni - fakultativni izrek stranske denarne kazni
Če določenega dokaza ni mogoče izvesti, s tem niso kršene pravice obdolženca do zaslišanja take priče.
Podatki o kraju in času storitve kaznivega dejanja so potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja, niso pa zakonski znak kaznivega dejanja.
Ob spremembi kazenskega zakona se uporabi tistega, ki je milejši za storilca, kar pomeni, da se ne primerjajo le abstraktni zakonski znaki, ampak se najprej presoja, ali konkretno dejanje izpolnjuje zakonske znake po obeh zakonih, in če jih, se presoja, kateri zakon predpisuje milejše sankcije.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 180, 180/1, 367, 367/2, 377. ZTLR člen 25, 37. ZRNSZ člen 2, 3.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - več tožbenih zahtevkov z različno podlago - lastninska (vindikacijska) tožba - gradnja na tujem svetu - družbena lastnina - nezazidano stavbno zemljišče - betonarna
Navedba samo ene ocene vrednosti spornega predmeta za več tožbenih zahtevkov z različno podlago pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti spornega predmeta. Taka navedba ne zadostuje za dovoljenost revizije.
Dejanska podlaga spora je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevala tožnikov tožbeni zahtevek za izročitev sporne parcele v neposredno posest. Tožnik je dokazal svojo lastninsko pravico in tudi dejstvo, da je parcela v toženčevi dejanski oblasti.
Toženec je svoje upiranje tožbenemu zahtevku utemeljeval z določbami ZTLR o gradnji na tujem svetu. Obe sodišči sta mu pravilno odgovorili, da navedeni zakon ni veljal za gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini, da je tudi začel veljati (1980) po že končani gradnji (1972) in da ne pride v poštev niti uporaba pravil o gradnji na tujem svetu iz Občnega državljanskega zakonika (ODZ). Takrat noben predpis ni omogočal fizični osebi, da bi z gradnjo pridobila lastninsko pravico na zemljišču v družbeni lasti.
Na občino so prešla le tista nezazidana stavbna zemljišča, ki so ustrezala definiciji iz 2. člena ZRNSZ. Po dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča so bili objekti zgrajeni že leta 1972 (tudi po revizijskih trditvah naj bi toženec zatrjevano služnost v korist zgrajenih objektov začel izvrševati v letu 1972), torej ob uveljavitvi zakona v juliju 1972 ni šlo za tako zemljišče, na katerem gradbena dela ne bi dosegala niti tretje gradbene faze.
Če ima stranka v upravnem postopku pooblaščenca, se vročajo odločbe, sklepi in drugi dokumenti pooblaščencu, od vročitve pooblaščencu teče zakonski rok za vložitev tožbe.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
denacionalizacija - ugotavljanje vrednosti zemljišč - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Zemljišče je nacionalizirano kot kmetijsko, če to izhaja iz akta o podržavljenju; njegova namembnost pa ni bila spremenjena s predpisom, na podlagi katerega je bilo podržavljeno oz. v planskem aktu ni predvideno za gradnjo.
ZDen člen 44, 57, 57/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - stanje zemljišč ob podržavljenju - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dokazovanje
Pri odločanju o odškodnini za podržavljeno premoženje je odločilno stanje premoženja ob podržavljenju, pri čemer se njegova sedanja vrednost po stanju ob podržavljenju izračuna po metodologiji, predpisani na podlagi ZDen. Ali je bila nepremičnina podržavljena kot kmetijsko ali kot stavbno zemljišče, se ugotavlja na podlagi različnih dokazil, pri čemer katastrska klasifikacija ne izključuje uporabe drugih dokazil.
ZDen člen 3, 3/1-29. ZUS člen 59.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - arondacija - ustrezna nadomestna zemljišča - ločena obravnava zahtevkov glede na temelj podržavljenja
O vračanju podržavljenega premoženja po ZDen se odloča posebej glede na vsak akt o podržavljenju. Če so bila zemljišča podržavljena na podlagi odločbe o arondaciji, izdane na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, je denacionalizacija dopustna le, če podržavljenec za arondirana zemljišča ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Po 59. členu ZUS se zavrne tožba in ne tožbeni zahtevek.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - napačen sklep o dejanskem stanju - pritožbeni in ne obnovitveni razlog
Po določbi 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in sta tako revizijsko sodišče kot stranke vezani na dejansko podlago, na kateri temelji izpodbijana sodba. To pomeni, da je vezano na ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, da potrdilo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 15.2.2001, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, in sklep o dedovanju tega sodišča z dne 10.11.1997, ki je bil izveden v zemljiški knjigi, ne predstavljata novega dokaza, ki bi bil lahko podlaga za obnovo postopka. Napačen sklep o dejanskem stanju na podlagi listin, ki so bile v upravnem postopku uporabljene, pa ni obnovitveni razlog.
Ni pogojev za dodelitev nujne brezplačne pomoči - če ni izkazano, da bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje (36. člen ZBPP).
Po 2. odstavku 4. člena ZUS upravni spor ni dopusten in je treba tožbo zavreči, če se ugotovi, da je tožnik imel možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pa pritožbe ni vložil ali jo je vložil prepozno.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - odškodninski spor - individualni delovni spor
Zgolj na podlagi navedbe tožnika, da uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu, in brez ugotovitve, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma, da je bil k njej napoten na delo v smislu določb 57. člena ZDR, odškodninskega spora ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor.
ZDen člen 3, 4, 5, 44.ZS člen 2. ZUS člen 67, 67/2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - vračilo nacionaliziranih zemljišč
Če je o vračanju določenega premoženja že pravnomočno odločeno s sklepom okrajnega sodišča in je s tem sklepom denacionalizacijska zahteva, vložena po 5. členu ZDen zavrnjena, o isti zahtevi ni mogoče odločati v upravnem postopku, še zlasti, ker gre za prenos pravice uporabe na podlagi glavnega posla, ne pa prisilnega akta državnega organa. V postopku denacionalizacije ni mogoče zahtevati vračilo nacionaliziranih zemljišč, ki niso bila podržavljena, temveč so ga tožničini starši z darilno pogodbo prenesli na tožnico.
ZPP člen 120, 120/1. ZUS člen 22, 22/2.ZUS-1 člen 76, 82, 107, 107/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok za vložitev predloga
Ko gre za prepozno vloženo tožbo, je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, začel teči najkasneje z dnem, ko je bil vročen sklep sodišča o zavrženju prepozne tožbe.
ZDen člen 9, 10, 63.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1, 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - državljanstvo upravičenca - vezanost na pravnomočno ugotovitveno odločbo o državljanstvu
Na pravnomočno odločbo o državljanstvu pokojnega upravičenca, s katero je bilo ugotovljeno, da se je ta štel od 28.8.1945 do smrti za jugoslovanskega in slovenskega državljana, je upravni organ pri odločanju o denacionalizaciji vezan. Zato tudi v sodnem postopku pred upravnim sodiščem o nezakonitosti odločbe o denacionalizaciji ni dopustno ponovno ugotavljanje pravilnosti pravnomočne odločbe o državljanstvu, ki je bila sprejeta v drugem upravnem postopku.