prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež
Za pravilno presojo so bistvene ugotovitve sodišča, da je bil tožnici s strani pristojnih organov zdravstvenega zavarovanja odobren bolniški stalež le do 30.11.1996, da je tožnica to vedela, lečeča zdravnica pa ob podaji predloga na zdravniško komisijo za podaljšanje staleža v začetku decembra 1996, ki sam na sebi tožnice ni opravičeval do odsotnosti z dela, tožnice ni zavedla z neustreznimi pojasnili, da je lahko do pregleda pred zdravniško komisijo doma. Tožnica je bila zato v času od 1.12.1996 do 12.12.1996 neupravičeno odsotna z dela.
Odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, ki so bile izdane na podlagi postopkov, uvedenih po 18.10.1991, Republike Slovenije niso neposredno zavezovale, saj je šlo za tuj zavod izven suverenosti Republike Slovenije.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 245. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - manjše število delavcev - uporaba kolektivnih pogodb - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah, kljub drugačnemu izhodišču pa tudi ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Zato je pri odpovedi manjšemu številu delavcev načeloma vendarle potrebno izhajati tudi iz določb 17. člena SKPgd in 19. člena KPDKML. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela in ne vseh del, ki morda spadajo v opis nekega delovnega mesta. Gre za konkretno delo, ki ga po pogodbi o zaposlitvi opravlja določen delavec.
prenehanje delovnega razmerja - dopolnilna sodba - vezanost na zahtevek - razveljavitev ali sprememba dokončnega sklepa delodajalca
V času odločanja v prvem postopku je veljal še ZDSS, ki je v 23. členu določal, da sodišče ni vezano na zahtevek delavca. To pomeni, da je sodišče v delovnem sporu lahko dokončen sklep delodajalca tudi samo spremenilo, čeprav je delavec zahteval njegovo razveljavitev.
Ker pritožnik za svoje navedbe o drugačni sodni praksi ni predložil dokazov (odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje, v bazah sodne prakse ni najti, iz podatkov sodnega vpisnika pa izhaja, da ta sodna odločba ne obstaja), teh navedb ni bilo mogoče preizkusiti.
Primerjava določb 1. odstavka 54. člena ZDDO, 7. odstavka 88. člena ZObr in 3. točke 1. odstavka 76. člena ZTPDR pokaže, da določbe niso identične. Zato 3. točka prvega odstavka 76. člena ZTPDR kot samostojen razlog za prenehanje delovnega razmerja še vedno velja, glede na to pa tudi določitev, da v takšnem primeru delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko začne prestajati kazen. Na zakonitost odločitve o prenehanju delovnega razmerja po 3. točki 1. odstavka 76. člena ZTPDR ne vpliva dejstvo, če delavec, ki je začel prestajati kazen v predvidenem trajanju več kot šest mesecev, kasneje ne prestane kazni v takšnem trajanju. Delavcu, ki je bil v priporu, preneha delovno razmerje z dnem, ko začne prestajati kazen, samo če mora biti odsoten z dela več kot šest mesecev, neodvisno od dolžine trajanja pripora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitve - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - vsebina odpovedi
Sodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer le v okviru opisanih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za odpoved, na katere se ni skliceval že delodajalec. Kršitev pogodbenih obveznosti v izredni odpovedi je navedena brez znakov nekega kaznivega dejanja, kar ne zadošča za opredelitev te odpovedi kot odpovedi iz odpovednega razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, na katerega se je oprl delodajalec.
ZTPDR člen 62, 62/1. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo(1996) člen 40, 41.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - vabilo na obravnavo v disciplinskem postopku
Disciplinski postopek pri delodajalcu je opredeljen v materialni zakonodaji in ni pravdni postopek, zato se napake v disciplinskem postopku presojajo v okviru razloga zmotne uporabe materialnega prava.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije člen 18, 18/10.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - metoda izključevanja in kumulativna metoda
V skladu s 17. členom SKPgd in 18. členom panožne Kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije je potrebno kriterije za določitev presežnih delavcev uporabiti po metodi izključevanja. Panožna KP dopušča tudi uporabo kumulativne metode, če je to določeno s podjetniško kolektivno pogodbo. Tožena stranka je pri določanju presežnih delavcev uporabila po dogovoru s sindikatom kumulativni način, vendar ni niti zatrjevala niti dokazovala, da je tak način določanja presežnih delavcev določen v njeni podjetniški kolektivni pogodbi. Ker kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabila v skladu s SKPgd ali panožno KP, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
vsebina tožbenega zahtevka - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zahtevek za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
ZDSS-1 glede vsebine tožbenega zahtevka v individualnem delovnem sporu ne določa nobenih posebnosti. Tako tudi za tožbo v individualnem delovnem sporu veljajo določbe ZPP, da je določen zahtevek obvezna sestavina tožbe, da odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov in da stranke prosto razpolagajo z zahtevki. To pomeni, da je za oblikovanje zahtevka odgovoren tožnik. Ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec pred sodiščem ne more uspešno uveljavljati sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - povračilo stroškov postopka pri delodajalcu
Stališče, da je delavec ob zavrnitvi ugovora pri delodajalcu upravičen do povračila stroškov zastopanja v zvezi s tem ugovorom le v primeru, da v kasnejšem delovnem sporu o dokončni odločbi delodajalca uspe, ni v nasprotju s stališčem, da stroški, ki nastanejo v postopku pri delodajalcu, ne sodijo med stroške sodnega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zdravstveni tehnik
S tem, ko je tožnica pustila pripravljena zdravila v kuhinji nenadzorovana, je omogočila nepooblaščeni osebi, da jih uporabi, nepravilna uporaba pa je povzročila hud zdravstven problem pri varovancu tožene stranke, ki je bil zaradi tega prepeljan na intenzivno terapijo v Klinični center. Čeprav tožnica ni sama dala varovancu napačnega zdravila, pa svojih organizacijskih pristojnosti ni opravila, predpisanih zdravil ni ustrezno razdelila in ni poskrbela, da bi jih varovanec zaužil. Ker svojega dela ni opravila niti strokovno niti kvalitetno, kar vse je imelo vpliv na zdravstveno stanje varovanca tožene stranke, je tožena stranka imela podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.ZMZPP člen 101.
priznanje tuje sodne odločbe - vzajemnost - Uredba ES št. 44/2001
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah kot pogoja za priznanje sodne odločbe, izdane v eni državi članici, v drugi državi članici ne zahteva vzajemnosti.
ZP člen 175, 175/2-7, 179, 186, 186/1-11, 186/2.ZP-1 člen 216, 216/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - stroški postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku (11. točka 186. člena ZP), ker izrek odločbe nasprotuje razlogom, če sodišče v izreku ne odloči o stroških postopka, ki so nastali v zvezi s pritožbo, v obrazložitvi odločbe pa navede razloge, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je obdolženčevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnilo.
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (1939) člen 6.
življenjsko zavarovanje - splošni pogoji (1939) - posojilo - zastava življenjske police - pobot
V splošnih pogojih je bila za primer neodplačevanja posojila določena takojšnja zapadlost neplačanega dolga in pobot z odkupno vrednostjo zavarovanja. V skladu s to določbo splošnih pogojev je ravnala zavarovalnica, ko je v februarju oziroma marcu 1947 stornirala vsa tri zavarovanja. S tem je že prišlo do prenehanja zavarovalnih razmerij iz obravnavanih življenjskih polic.
ZIS člen 3, 3/2, 55, 63, 68.ZUP člen 209. ZUS člen 34.ZUS-1 člen 76, 107.
podelitev koncesije – igre na srečo – soglasje lokalne skupnosti – izpodbijanje akcesornega akta v upravnem sporu
Če je v zakonu določeno, da odloča en organ s poprejšnjim soglasjem drugega organa, se izda odločba po tem, ko da drugi organ soglasje. Ker je z ZIS predpisana pridobitev soglasja lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju pred dodelitvijo koncesije, zavrnitev soglasja lokalne skupnosti ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Navedba ene same vrednosti spora za dva tožbena zahtevka z različno podlago pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti spora, ki ne zadostuje za dovoljenost revizije. Revizijskemu sodišču ni dovoljeno ugibanje, ali je s tako navedbo ocenjen le eden ali le drugi tožbeni zahtevek ali oba skupaj in koliko v tem primeru odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov, saj bi zaradi arbitrarnosti eno ali drugo stranko lahko spravilo v neenakopraven položaj. To pa pomeni, da ima navedba ene same vrednosti v takem primeru enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23694
ZKP člen 18, 18/1, 311, 311/3, 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 325.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - ponovna izvedba dokazov - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vzročno zvezo prekine bodisi poznejše ravnanje drugih oseb, če ima znake kaznivega dejanja in če tako ravnanje drugih oseb preusmeri vzročno verigo, bodisi poznejši dogodki ali ravnanja drugih oseb, ki sicer nimajo narave kaznivega dejanja, so pa takšnega pomena, da povsem preusmerijo vzročni potek oziroma povsem odpravijo učinke prvotnega ravnanja, vzročno zvezo pa lahko prekinejo tudi elementarni dogodki.
ZFPPod člen 2, 2/1, 3, 3/4, 23, 23/1, 23/3, 27, 27/4.ZZad člen 47.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje zadrug - izbris zadruge iz sodnega registra - izbris zadruge iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost ustanoviteljev zadruge - veljavnost ZFPPod
V 47. členu ZZad, kjer je urejeno prenehanje zadrug, ni predvideno prenehanje zadruge po skrajšanem postopku, to je z izbrisom zadruge iz sodnega registra brez likvidacije. Ker takšna možnost ni predvidena niti v nobenem drugem zakonu, določbe tretjega poglavja ZFPPod za zadruge ne veljajo.