Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/1. Zakon o vojaški obveznosti državljanov FLRJ (1946) člen 28, 28/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje podpomoči zločincem na prostosti
Podpiranje osebe, ki se je leta 1948 pred rekrutacijo v jugoslovansko vojsko umaknila v ilegalo, ni pomenilo kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD, temveč kaznivo dejanje po paragrafu 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbo, da je bila odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga za odreditev izvedenca, ki bi ocenil, ali se je obdolženec zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sploh sposoben zagovarjati, napačna, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen dokaz - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za glavno obravnavo - strokovno mnenje urada kriminalistične službe
Obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi je nujna in ni mogoče sojenje v njegovi nenavzočnosti, čeprav so ostali pogoji za to izpolnjeni, če je obtoženec pred preiskovalnim sodnikom zanikal storitev kaznivega dejanja ropa, če ga oškodovanec kot storilca ni prepoznal, če je slednjemu na njegovo zahtevo, da mu vrne denar in denarnico, odvrnil, da dejanja ni storil in da zato ne bo ničesar vračal, pri obtožencu pa tudi ni bila najdena denarnica in če obtoženca razen strokovnega mnenja urada kriminalistične službe o opravljeni daktiloskopski ekspertizi in izjave njegove matere, da ga tisto noč ni bilo doma, kar pa ni bilo nič nenavadnega, ker je v tistem obdobju pogosto izostajal z doma, drugi dokazi niso obremenjevali.
Ne drži trditev, da sodišče svoje odločbe ne bi smelo opreti na strokovno mnenje urada kriminalistične službe, ker so ga podali organi odkrivanja, ki niso nepristranski. Tako strokovno mnenje namreč samo po sebi ni nedovoljen dokaz, zato ga je potrebno v okviru proste presoje dokazov ocenjevati kot vsak drug dokaz.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov
Ker lahko odvetnik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le v obsojenčevo korist (1.odst. 421.čl. ZKP), vložil pa jo je v svojo, taka zahteva ni dovoljena, in jo je bilo zato potrebno zavreči.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer
Ker stanovanjsko zavarovanje obsega le notranjost stanovanja, kljub temu, da je tožeča stranka posebej zavarovala plesk in slikarijo, tapete ter razne zidne, podne in stropne obloge v stanovanju (1.
točka drugega odstavka 17. člena STA-91), ni zavarovala fasade hiše. Zunanjost hiše, njene zidove in streho je mogoče zavarovati s požarnim zavarovanjem, ki krije različne rizike. Toda zavarovanje pred uničenjem ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga ter izliva žareče mase je treba posebej zavarovati (drugi odstavek 1. člena P-89 in 1. točka drugega odstavka 18. člena P-89), tega pa tožeča stranka ni storila in ni plačala posebne premije.
Tožnik je sprejel ponudbo za poravnavo, s katero je bila oseba, ki je bila odgovorna za škodo, prosta vseh obveznosti do tožnika. Ker je tožnik izpovedal, da je podpisal navedeno listino, sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi 1089. člena ZOR šteli, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o poravnavi, s katero sta odpravili negotovost glede odškodninskega razmerja, ki je izviralo iz prometne nesreče. Zato sta pravilno zavrnili tožnikov zahtevek, po katerem naj bi ponovno razpravljali o razmerju, ki sta ga pogodbeni stranki medsebojno že uredili.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, saj je v 557. členu ZOR določeno, da mora posojilojemalec vrniti enak znesek denarja, kot ga je prejel kot posojilo. Po 558. členu ZOR je omogočena tudi obveznost posojilojemalca da poleg glavnice dolguje tudi obresti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS05217
ZOR člen 154.URS člen 23. ZIP člen 26, 26/1, 53, 53/1, 269, 269/2, 270, 270/2.
povrnitev škode - začasna odredba - odgovornost države za delo sodstva - sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Če je prvostopenjsko sodišče dopuščalo obravnavanje prek okvira pravno relevantnih okoliščin, mu tega ni mogoče pripisati v krivdo. Gre namreč za pravno in dejansko oceno, sprejeto v določenem procesnem trenutku in pogojeno z iskanjem podlage za končno odločitev. Ocena pritožbenega sodišča, da bi bilo mogoče o začasni odredbi odločiti hitreje,ni izhodišče za odločanje o protipravnosti sodnikovega ravnanja.
avtorsko pravo - prenos materialnih avtorskih pravic - oblika pogodbe - ničnost - pravica skesanja
Avtor lahko s pogodbo prenese na drugo osebo posamične materialne avtorske pravice (drugi odstavek 70. člena ZASP). Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZASP mora tak posel biti sklenjen v pisni obliki, vendar pa izostanek predpisane oblike glede na določbo drugega odstavka te določbe ne vpliva rušitveno na (ustno ali kako drugače sklenjeno) pogodbeno razmerje. To pomeni, da tudi ustno sklenjeno pogodbeno razmerje ni brez pravnega učinka (nično). Pravne posledice izostanka obličnosti so v tem, da se morebitne sporne ali nejasne določbe interpretirajo v avtorjevo korist.
ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 262, 267, 751, 751/1, 1052, 1057, 1057/1. Zakon o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 8, 8/1, 8/3, 9, 77, 77/2. Pravilnik o načinu in postopku za vplačilo iztržka iz prejetih čekov občanov člen 4, 4/1-2. Navodilo o načinu vnovčevanja čekov člen 3, 8, 8/2-1, 14.
Trasant mora zavrniti izplačilo čekov, glede katerih je bil pravočasno obveščen, da so zlorabljeni. Če tega ne stori, v celoti odgovarja za škodo, nastalo zaradi izplačila, imetnik čekovnih blanketov pa je soodgovoren samo, če je te malomarno hranil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20861
KZ člen 16, 16/2.ZKP člen 420, 420/2.
odmera kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 2.odst. 16.čl. KZ si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče, če ugotovi, da je bil storilec v času storitve kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, temu odmeriti kazen pod mejo, predpisano z zakonom, ali uporabiti milejšo vrsto kazni, marveč to sme storiti.
začasna odredba - zakonitost sklepov o cenah - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje
Zatrjevano sporno razmerje se nanaša predvsem na vprašanje pristojnosti, kateri organ in na kakšen način določa cene posameznih tarifnih skupin toplote oz. plina javnemu podjetju, ne na vprašanje, ali so z izpodbijanima aktoma določene cene pravilne. Zato ni utemeljena predlagana odložitev učinkovanja izpodbijanih sklepov, saj se z njo ne bi začasno uredilo stanje glede na sporno razmerje po tožbi.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Obe sodišči pa sta tudi materialno pravo pravilno uporabili. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da tožena stranka ni lastnica spornega stanovanja, za uporabo stanovanja pa tudi nima nobenega drugega pravnega naslova. Stanovanje tako uporablja brez stvarnopravne ali obligacijskopravne podlage, tedaj brez pravnega naslova.
ZDen člen 3, 3/1-3. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7/a.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Ni pogojev za uvedbo denacionalizacijskega postopka, če je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.
družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - preuranjenost tožbe
Prizadeti družbenik, ki mu poslovodja zavrne zahtevo za informacijo ali za vpogled, lahko vloži ustrezno tožbo iz 447. člena ZGD šele, če tudi družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odklonijo njegovo zahtevo: šele z odločitvijo družbenikov postane torej poslovodjeva zavrnitev dokončna.
Pojasnilo direktorja tožene stranke, da se drugi družbenik ne strinja s tožnikovo zahtevo za vpogled, ne more nadomestiti odločitve drugega družbenika. Tožeča stranka bi morala izkazati, da se je obrnila tudi nanj in zahtevala njegovo odločitev. Ker bi glede na določilo drugega odstavka 446. člena ZGD šele odklonitev drugega družbenika predstavljala končno veljavno zavrnitev tožnikove zahteve, je tožnikova tožba preuranjena.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če vsebuje poleg zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe tudi zahtevek, da mora toženec - prodajalec skleniti prodajno pogodbo pod enakimi pogoji s tožnikom - predkupnim upravičencem.
Ni nična pogodba o prodaji idealnega deleža solastnine nepremičnine, ki je fizično določen.