KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068106
KZ-1 člen 28, 332, 332/1, 332/1-1, 332/2. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja preambula 5. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja člen 3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obremenjevanje in uničevanje okolja - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanska škoda - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - hujša posledica - subjektivni odnos storilca - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Pojem "dejanska škoda" je treba razumeti v smislu, da za izvršitev kaznivega dejanja Obremenjevanje in uničevanje okolja v obliki s hujšo posledico po drugem odstavku 332. člena KZ-1 ne zadošča nastanek vsake škode. Škoda mora biti znatna, občutna. Njen okoljski vpliv se lahko presoja z merili njenega trajanja, nepovrnljivosti (ireverzibilnost) ali učinka.
ZPP člen 19, 19/2, 99, 99/4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
delovna sredstva - zahteva za plačilo - stvarna pristojnost delovnega sodišča - preložitev naroka za glavno obravnavo - odpoved pooblastila za zastopanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Spor o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev med bivšim delavcem in delodajalcem spada v pristojnost delovnega sodišča po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Sodišče prve stopnje je predhodno na prošnjo toženkinega pooblaščenca narok že dvakrat preložilo, v prošnji za preložitev naslednjega naroka, ki je bila dana dan pred tem, pa toženka ni navedla utemeljenih razlogov za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato narok za glavno obravnavo pravilno opravilo v nenavzočnosti toženke in je utemeljeno ni zaslišalo.
sklep o dedovanju - premoženje zapustnika - lastnina zapustnika - zemljiškoknjižno stanje - vpis pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi - pomotni vpis - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini
Zapustnik B. B. (rojen 1860) v zemljiški knjigi ni vknjižen kot lastnik spornih dveh nepremičnin. Pritožbenemu sodišču zato ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje B. B. še štelo kot lastnika spornih nepremičnin.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - zavrnitev ali zavrženje predloga - vročilnica kot javna listina - nedokazane trditve
Vročilnica predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Po določilu četrtega odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tožnik v obeh pritožbah zatrjuje, da je bila vročitev sklepa dejansko opravljena 29. 3. 2023, ne pa na dan, ki ga potrjuje omenjena javna listina, vendar pa tega dejstva z ničemer ne dokazuje. Takšni njegovi „goli“ trditvi ni mogoče slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068410
ZDR člen 184. OZ člen 82, 82/2, 131, 153, 153/3, 169, 622. ZPP člen 286b, 286b/1.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - skupno delovišče - delovna nesreča delavca podizvajalca - dejanski delodajalec - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - elementi civilnega delikta - solidarna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - ni soprispevka oškodovanca - višina denarne odškodnine - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - tuja pomoč in nega - ogled kot dokazno sredstvo
V skladu s 622. členom OZ ima naročnik pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti. Vsakršno sodelovanje prve toženke pri projektu zato, kot pravilno izpostavlja stranska intervenientka v pritožbi, res ne bi avtomatično pomenilo, da je prva toženka prevzela vlogo "dejanskega delodajalca", a ravnala je tako, da jo je. Bistvo je, da je bila ona dolžna opravljati že večkrat povzete naloge, kar je povzročilo, da je bila odgovorna za varstvo pri delu. Delo je organizirala, odrejala in nadzirala v smislu načina izvršitve posla, ne zgolj v smislu opredelitve predmeta pogodbe, torej končnega rezultata, ki naj ga podjemnik doseže.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka tista, ki je organizirala delo in bi morala poskrbeti za varno opravljanje dela, a je to opustila, saj za delo, ki ga je moral opraviti tožnik, ni bilo varnega orodja, utemeljujejo sklep, da je bilo njeno ravnanje protipravno. Iste ugotovitve utemeljujejo tudi sklep, da je med opustitvami prve toženke in škodo, ki je nastala ob poškodovanju s krožno žago domače izdelave, ki ni bila tehnično izpravna in atestirana, podana vzročna zveza. Stranska intervenientka prav tako ne pojasni, s čim naj bi prva toženka ali stranska intervenientka dokazali, da prva toženka za nastalo škodo ni kriva. Ob tem, in ker se krivda domneva, če toženec ne dokaže drugače, ni jasno, kakšne razloge o krivdi bi morala izpodbijana sodba vsebovati.
Delodajalec je z opustitvijo nadzora in s tem, ko ni bilo ustreznega orodja za delo, delavca prepustil samemu sebi in ga tako naravnost usmeril, da delo opravi na edini možni način, ki je bil z vidika varnosti pri delu povsem nesprejemljiv. Ob tehtanju vsega pojasnjenega tudi višje sodišče zaključuje, da tožniku ni mogoče pripisati prispevka k nastanku škode, in da zato ni podlage niti za delno razbremenitev odgovornosti prve toženke po tretjem odstavku 153. člena OZ.
URS člen 23. ZS člen 83. Sodni red (2016) člen 165. ZIZ člen 270, 272. EZ-1 člen 82.
motenje posesti - postopek izdaje začasne odredbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pravila o dodeljevanju zadev - zakoniti sodnik - nujna procesna opravila - dvom v nepristanskost - prednostna zadeva - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - znižan dokazni standard - odklop elektrike - motilno dejanje
V konkretni zadevi je bil spis dodeljen sodnici, ki je bila za dodeljevanje spisa na vrsti. Sodnica je bila odsotna ravno v času prejema tožbe in predloga za zavarovanje kot v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ko pa je tožena stranka vložila ugovor, pa je bila sodnica prisotna in je odločila o ugovoru. Tožba zaradi motenja posesti in odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, je nujna zadeva po 83. členu Zakona o sodiščih, ki se obravnava prednostno. Zato je pravilno odločila prisotna sodnica, ki nadomešča sodnico, ki je bila takrat odsotna. Pomembno je, da je sodnica, ki je odločila o predlogu za izdajo začasne odredbe, bila določena vnaprej in po letnem razporedu, da je bilo to objavljeno vnaprej in predvidljivo.
Tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrožno sodišče v Celju pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A., d. o. o., je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar to, kot že navedeno, ne vpliva na njegov položaj delavca za čas, ko je bil vključen v obvezna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot jih je tožnik postavil v tem sporu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068064
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/10, 186, 186/1, 186/5.. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - varstveno nadzorstvo
Brez uspeha je tudi nadaljnje pritožbeno izpostavljanje dejstva, da se je obdolženka za svoje ravnanje pokesala in uvidela napako ter da tega v prihodnje ne bo več ponovila, s čimer naj bi bilo zadoščeno tako namenom specialne kot generalne prevencije. Zagovornik namreč prezre težo očitanega kaznivega dejanja, ko obdolženka ni hranila in prodajala le konoplje, temveč tudi heroin, ki sodi med nevarnejše prepovedane droge, kar ob visoki zagroženi kazni za to kaznivo dejanje ne daje nikakršne podlage za izrek pogojne obsodbe niti za izrek nižje zaporne kazni. Tudi po presoji sodišča druge stopnje sta bili olajševalni okoliščini, ko obdolženka še ni bila kaznovana in je krivdo priznala, v zadostni meri upoštevani z alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, to je z delom v splošno korist, ko bo lahko obdolženka z resnim pristopom k izvedbi takšnega načina izvršitve zaporne kazni pokazala, ali je njeno obžalovanje dejansko iskreno in prevzema odgovornost za svoje ravnanje, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071305
KZ-1 člen 7, 7/1, 20, 20/2, 48a, 48a/1, 50, 51, 56, 56/1, 308, 308/3. KZ-1G člen 1. ZKP člen 285č, 285č/6, 364, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - milejši zakon - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravica do uporabe svojega jezika - obrazložitev sodbe - odmera kazni - zdravstveno stanje
Pritožnik trdi, da je novela KZ-1G v nasprotju z Ustavo, ker je zvišala zaporno kazen za trikrat. Ocenjuje, da je treba za obtoženca uporabiti milejši zakon, to je zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo KZ-1G. Stališče pritožnika nima podlage v prvem odstavku 7. člena KZ-1, ki določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Zvišanje predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje samo po sebi še ni razlog za trditev o neustavnosti novele KZ-1G, saj je bila ta sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje ter pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje.
Obtoženec je bil že ob odvzemu prostosti in pridržanju poučen, da ima pravico uporabljati svoj jezik in če ne govori ali ne razume jezika, v katerem teče postopek, ima pravico do brezplačnega tolmačenja. Ravno tako je bil poučen, v kolikor meni, da tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno, da ima pravico vložiti ugovor. Na predobravnavanem naroku ne obtoženec, ne njegov zagovornik, nista podala takega ugovora, tudi tolmačka v zvezi s tem ni podana nobene pripombe.
Glede zdravstvenega stanja je obtoženec na naroku za izrek kazenske sankcije povedal, da ima zdravstvene težave s hrbtenico in s pritiskom, vendar ni povedal, da čaka na operacijo, poleg tega je dodal, da se je zaradi teh težav zdravil pred letom ali letom in pol in da mu je zdravnik tedaj rekel, da bo morda moral na operacijo. Očitno zdravstveno stanje obtoženca ni tako slabo, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno obrazložilo, da je za storitev obravnavanega kaznivega dejanja pripotoval v Slovenijo iz relativno oddaljenega kraja iz Gruzije in ni šlo za hitro sprejeto odločitev.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - bilanca stanja - blokada TRR - čisti dobiček - opredmetena osnovna sredstva - čas odločanja sodišča
Iz izpiska TRR, ki ga je predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse priložila tožeča stranka res izhaja, kot da imata oba TRR oznako R. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu z vpogledom v evidenco TRR pri AJPES ugotovilo, da ima tožeča stranka še vedno odprta oba TRR, ki nista blokirana (ni oznake R). Navedeno po vpogledu v evidenco TRR pri AJPES ugotavlja tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka sicer navaja, da je odločilno stanje na dan vložitve predloga, a iz predloženega izpiska ni razvidno, na kateri dan se ta nanaša. Tudi sicer z navedenimi navedbami ne more uspeti, saj je za odločitev ključen čas odločanja sodišča in ne vložitve predloga.
Nerelevantno je, ali je tožeča stranka že pred začetkom postopka ali med postopkom prisilne poravnave vedela oz. bi lahko vedela, da bo prodaja določenega premoženja tožene stranke lahko realizirana po višjih vrednostih.
V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.
Izpodbijani sklep je bil prvi nasprotni udeleženki na podlagi določb člena 142 ZPP o fikciji vročitve vročen dne 6. aprila 2023. Osemdnevni rok rok za vložitev pritožbe zoper sklep, ki je začel teči prvi naslednji dan (to je šestnajsti dan po puščenem obvestilu v predalčniku), se je iztekel s potekom 14. aprila 2023. Prva nasprotna udeleženka je pritožbo zoper sklep vložila šele dne 18. 4. 2023 (oddano priporočeno na pošto; člen 112/2 ZPP), kar je po izteku pritožbenega roka, torej prepozno.
V opisu ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na izvršitveno ravnanje preslepitve ob sklenitvi posla, in torej na lažnivo prikazovanje dejstev, da bodo obveznosti izpolnjene in iz katerih bi bilo mogoče jasno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube o izdelavi in dobavi pohištva v stipulacijski fazi pogodbe prazne in neresnične.
Opis kaznivega dejanja v zvezi s sklenitvijo posla, vsebuje le golo zavezo in obljubo obdolženca, ne pa njenega konkretnega preslepitvenega ravnanja.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - vrste stroškov stečajnega postopka
Prvostopenjska utemeljitev, da stečajni upravitelj vodi posle stečajne dolžnice in jo zastopa pri dejanjih, potrebnih za unovčitev njene stečajne mase, pri čemer ni bila naloga sodišča, da presoja upraviteljevo izbiro postopkov pri uresničitvi njegovih navedenih nalog, je skopa, vendar v posebnih okoliščinah te zadeve, zlasti glede na velikost stroška, še zadostna in pravilna. Praviloma pa stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora njegovo presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 163, 163/6, 340, 341, 347, 347/2, 348, 348/5, 358.
vmesna sodba - sprememba odločitve - pritožbena obravnava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - telesna poškodba - prostovoljni gasilci - subjektivna odškodninska odgovornost - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - nevarna dejavnost - gašenje požara - ekskulpacija odgovornosti - skrajna skrbnost - stroški priče - objektivna odškodninska odgovornost - plačilo denarne odškodnine
V predmetni zadevi se je tožnik kot prostovoljni gasilec poškodoval na gasilski akciji, ko je gasil ogenj na podstrešju stanovanjske stavbe, ki mu je bilo nepoznano in kjer je bilo vroče in zadimljeno (zaradi česar je nosil dihalno masko in vso drugo potrebno zaščitno opremo), vidljivost pa temu primerno zelo slaba. V primerih, kot je predmetni, ko (prostovoljni) gasilec opravlja gašenje na višini (t.j. na podstrešju) in v prostoru, ki mu je neznan, kjer mu ni znana trdnost tal pod nogami, kjer je zadimljeno in vroče, gre po prepričanju sodišča druge stopnje za okoliščine, ki jih je mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V skladu s stališči sodne prakse gre pri oprostilnih razlogih iz 153. člena OZ za izjeme, zato se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila namreč zaveza objektivno odgovorne osebe olajšana preko razumnih meja, kar bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec za imetnike nevarnih stvari določil objektivno odgovornost. Zato v sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi tista neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca, ki bi jih obratovalec moral pričakovati in bi jih lahko preprečil.
Za odškodninsko odgovornost prvega toženca določbe OZ ne zahtevajo namena tožnicama povročiti škode oziroma krivde v obliki direktnega naklepa, kot to zmotno zatrjujeta toženca v pritožbi, pač za to zadostuje zavedanje prvega toženca, da izvaja posest tujih nepremičnin in seka les za svoj račun, čeprav za to nima nobenega pravnega naslova. Vsa ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in se prilegajo pojmu povzročitve škode z eventualnim naklepom, ki v okoliščinah konkretnega primera zadostuje za sklep, da je prvi toženec škodo povzročil namenoma v smislu določbe 135. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je solidarno odgovornost drugega toženca za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec, ob ugotovoljenem dejanskem stanju pravilno naslonilo na določbo drugega odstavka 186. člena OZ in ne na prvi odstavek tega člena, ki za vzpostavitev solidarne odškodninske odgovornosti več oseb res zahteva njihov skupni namen povzročiti škodo. Pritožbeno razpravljanje o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje za solidarno odškodninsko odgovornost drugega toženca ugotoviti, da sta imela s prvim tožencem skupni namen tožnicama povzročiti škodo, očitno temelji na napačnem materialnopravnem stališču pritožbe o pravnem temelju, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo solidarno odgovornost drugega toženca. Do vzpostavitve njegove solidarne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 186. člena OZ namreč vodi že dejanska ugotovitev, da je drugi toženec bodisi s storitvijo ali opustitvijo pomagal, da se odgovorna oseba (prvi toženec) ne bi odkrila, in ne ugotovitev, da sta imela skupni namen tožnicama povzročiti škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KOMUNALNA DEJAVNOST - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO
VSL00069850
ZPP člen 201, 201/3, 201/4. ZVO-1 člen 3, 3-6. ZFO-1 člen 7, 7/3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 7/2, 7/3. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3, 3/1-28, 3/1-30, 48.
odlagališče odpadkov na območju več občin - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - upravičenci do okoljske dajatve - pritožba stranskega intervenienta - zavrnitev dokaznega predloga - razlaga uredbe
Ko gre za dejanja, ki so opravljena s pisnimi vlogami, velja pravilo, da veljajo strankina dejanja, če ta izrecno nasprotujejo intervenientovim. Če pa je intervenient v pisni vlogi opravil dejanje, ki mu stranka ni nasprotovala, veljajo tista intervenientova dejanja, ki so za stranko koristna.
Dejstvo, da tožena stranka ni vložila pritožbe, samo po sebi ne pomeni, da je pritožba intervenienta v nasprotju z interesi in voljo tožene stranke. Takšen zaključek bi bil mogoč samo, če bi tožena stranka izrecno nasprotovala vloženi pritožbi.
Obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev za odlaganje odpadkov na odlagališčih, zajema obremenitev okolja zaradi delovanja odlagališča odpadkov kot celotnega kompleksa, kar vključuje tudi napravo za čiščenje izcednih vod, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov, če je ta naprava integralni del odlagališča.
Določbe Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in Uredbe o odlagališčih odpadkov je treba razlagati tako, da je njihov pomen skladen s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1, ki določa, da so okoljske dajatve, ki so predpisane zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev.