CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068410
ZDR člen 184. OZ člen 82, 82/2, 131, 153, 153/3, 169, 622. ZPP člen 286b, 286b/1.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - skupno delovišče - delovna nesreča delavca podizvajalca - dejanski delodajalec - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - elementi civilnega delikta - solidarna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - ni soprispevka oškodovanca - višina denarne odškodnine - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - tuja pomoč in nega - ogled kot dokazno sredstvo
V skladu s 622. členom OZ ima naročnik pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti. Vsakršno sodelovanje prve toženke pri projektu zato, kot pravilno izpostavlja stranska intervenientka v pritožbi, res ne bi avtomatično pomenilo, da je prva toženka prevzela vlogo "dejanskega delodajalca", a ravnala je tako, da jo je. Bistvo je, da je bila ona dolžna opravljati že večkrat povzete naloge, kar je povzročilo, da je bila odgovorna za varstvo pri delu. Delo je organizirala, odrejala in nadzirala v smislu načina izvršitve posla, ne zgolj v smislu opredelitve predmeta pogodbe, torej končnega rezultata, ki naj ga podjemnik doseže.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka tista, ki je organizirala delo in bi morala poskrbeti za varno opravljanje dela, a je to opustila, saj za delo, ki ga je moral opraviti tožnik, ni bilo varnega orodja, utemeljujejo sklep, da je bilo njeno ravnanje protipravno. Iste ugotovitve utemeljujejo tudi sklep, da je med opustitvami prve toženke in škodo, ki je nastala ob poškodovanju s krožno žago domače izdelave, ki ni bila tehnično izpravna in atestirana, podana vzročna zveza. Stranska intervenientka prav tako ne pojasni, s čim naj bi prva toženka ali stranska intervenientka dokazali, da prva toženka za nastalo škodo ni kriva. Ob tem, in ker se krivda domneva, če toženec ne dokaže drugače, ni jasno, kakšne razloge o krivdi bi morala izpodbijana sodba vsebovati.
Delodajalec je z opustitvijo nadzora in s tem, ko ni bilo ustreznega orodja za delo, delavca prepustil samemu sebi in ga tako naravnost usmeril, da delo opravi na edini možni način, ki je bil z vidika varnosti pri delu povsem nesprejemljiv. Ob tehtanju vsega pojasnjenega tudi višje sodišče zaključuje, da tožniku ni mogoče pripisati prispevka k nastanku škode, in da zato ni podlage niti za delno razbremenitev odgovornosti prve toženke po tretjem odstavku 153. člena OZ.
Kot nadalje izhaja iz zanesljivih zaključkov sodišča prve stopnje, pa je prav to, da je obdolženka šla z dvignjeno roko nad oškodovanca, bil razlog, da je oškodovanec obdolženko prijel za roko in takrat bi lahko obdolženka res utrpela poškodbe, ki jih izpostavlja zagovornik v pritožbi in za katere je izvedenec medicinske stroke pojasnil, da bi lahko nastale z nohti. Vendar ti poškodbi obdolženka ni utrpela, ker bi se morala braniti pred oškodovancem, pač pa zato, ker je sama šla z dvignjeno roko nad njega in se je slednji pričakovanega udarca ubranil. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tedaj obdolženka oškodovanca udarila v predel obraza, kar pomeni, da ni ravnala v silobranu, saj je ta mogoč le zoper istočasen protipraven napad, ne pa zoper obrambo pred napadom (silobran zoper silobran ni dovoljen).
Tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrožno sodišče v Celju pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00068975
OZ člen 134, 178, 179/1. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4, 181, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 353, 354, 354/1, 355, 355/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Žaljiva vrednostna sodba, ki temelji na napačno predstavljenih dejstvih, nedopustno posega v pravico tožnika do časti in dobrega imena. Osrednje sporočilo spornega članka, da je tožnik renegat, namreč nima podlage v dejstvih, kar kaže na zaničevalen namen prvega toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedbe prvega toženca prekomerno posegajo v tožnikovo pravico do dobrega imena in časti, saj gre pri navedbah za vrednostno sodbo brez ustrezne zadostne dejstvene podlage, v ospredju pa je zaničevalen namen, ki brez dvoma krni ugled tožnika.
URS člen 23. ZS člen 83. Sodni red (2016) člen 165. ZIZ člen 270, 272. EZ-1 člen 82.
motenje posesti - postopek izdaje začasne odredbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pravila o dodeljevanju zadev - zakoniti sodnik - nujna procesna opravila - dvom v nepristanskost - prednostna zadeva - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - znižan dokazni standard - odklop elektrike - motilno dejanje
V konkretni zadevi je bil spis dodeljen sodnici, ki je bila za dodeljevanje spisa na vrsti. Sodnica je bila odsotna ravno v času prejema tožbe in predloga za zavarovanje kot v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ko pa je tožena stranka vložila ugovor, pa je bila sodnica prisotna in je odločila o ugovoru. Tožba zaradi motenja posesti in odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, je nujna zadeva po 83. členu Zakona o sodiščih, ki se obravnava prednostno. Zato je pravilno odločila prisotna sodnica, ki nadomešča sodnico, ki je bila takrat odsotna. Pomembno je, da je sodnica, ki je odločila o predlogu za izdajo začasne odredbe, bila določena vnaprej in po letnem razporedu, da je bilo to objavljeno vnaprej in predvidljivo.
ZPP člen 19, 19/2, 99, 99/4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
delovna sredstva - zahteva za plačilo - stvarna pristojnost delovnega sodišča - preložitev naroka za glavno obravnavo - odpoved pooblastila za zastopanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Spor o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev med bivšim delavcem in delodajalcem spada v pristojnost delovnega sodišča po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Sodišče prve stopnje je predhodno na prošnjo toženkinega pooblaščenca narok že dvakrat preložilo, v prošnji za preložitev naslednjega naroka, ki je bila dana dan pred tem, pa toženka ni navedla utemeljenih razlogov za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato narok za glavno obravnavo pravilno opravilo v nenavzočnosti toženke in je utemeljeno ni zaslišalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068064
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/10, 186, 186/1, 186/5.. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - varstveno nadzorstvo
Brez uspeha je tudi nadaljnje pritožbeno izpostavljanje dejstva, da se je obdolženka za svoje ravnanje pokesala in uvidela napako ter da tega v prihodnje ne bo več ponovila, s čimer naj bi bilo zadoščeno tako namenom specialne kot generalne prevencije. Zagovornik namreč prezre težo očitanega kaznivega dejanja, ko obdolženka ni hranila in prodajala le konoplje, temveč tudi heroin, ki sodi med nevarnejše prepovedane droge, kar ob visoki zagroženi kazni za to kaznivo dejanje ne daje nikakršne podlage za izrek pogojne obsodbe niti za izrek nižje zaporne kazni. Tudi po presoji sodišča druge stopnje sta bili olajševalni okoliščini, ko obdolženka še ni bila kaznovana in je krivdo priznala, v zadostni meri upoštevani z alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, to je z delom v splošno korist, ko bo lahko obdolženka z resnim pristopom k izvedbi takšnega načina izvršitve zaporne kazni pokazala, ali je njeno obžalovanje dejansko iskreno in prevzema odgovornost za svoje ravnanje, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.
ZIZ-I člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. OZ člen 507, 508.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predkupna pravica na nepremičnini - ustni dogovor
Nedenarna terjatev, ki jo v konkretnem primeru želi zavarovati upnik, je terjatev iz naslova ustno dogovorjene predkupne pravice za nakup predmetnih nepremičnin. Vsebina pravic in obveznosti strank dogovora o predkupni pravici izhaja iz določbe 507. člena OZ. Edina "terjatev", ki jo ima predkupni upravičenec do predkupnega zavezanca v tej fazi je zgolj, da ga zavezanec o nameravani prodaji ustrezno obvesti in mu ponudi, naj predmet prodaje kupi pod enakimi pogoji. V zadevi je v bistvu nesporno, da je to svojo obveznost prvi dolžnik kot predkupni upravičenec izpolnil (po presoji sodišča prve stopnje dne 26. 1. 2023), kar pomeni, da upnik v tem trenutku (v času podaje predloga za izdajo začasne odredbe) nima terjatve do prvega dolžnika iz naslova predkupne pravice, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Ima zgolj pravico, da se skladno z določbo 508. člena OZ (enostransko) odloči, ali bo predkupno pravico izkoristil ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071305
KZ-1 člen 7, 7/1, 20, 20/2, 48a, 48a/1, 50, 51, 56, 56/1, 308, 308/3. KZ-1G člen 1. ZKP člen 285č, 285č/6, 364, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - milejši zakon - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravica do uporabe svojega jezika - obrazložitev sodbe - odmera kazni - zdravstveno stanje
Pritožnik trdi, da je novela KZ-1G v nasprotju z Ustavo, ker je zvišala zaporno kazen za trikrat. Ocenjuje, da je treba za obtoženca uporabiti milejši zakon, to je zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo KZ-1G. Stališče pritožnika nima podlage v prvem odstavku 7. člena KZ-1, ki določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Zvišanje predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje samo po sebi še ni razlog za trditev o neustavnosti novele KZ-1G, saj je bila ta sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje ter pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje.
Obtoženec je bil že ob odvzemu prostosti in pridržanju poučen, da ima pravico uporabljati svoj jezik in če ne govori ali ne razume jezika, v katerem teče postopek, ima pravico do brezplačnega tolmačenja. Ravno tako je bil poučen, v kolikor meni, da tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno, da ima pravico vložiti ugovor. Na predobravnavanem naroku ne obtoženec, ne njegov zagovornik, nista podala takega ugovora, tudi tolmačka v zvezi s tem ni podana nobene pripombe.
Glede zdravstvenega stanja je obtoženec na naroku za izrek kazenske sankcije povedal, da ima zdravstvene težave s hrbtenico in s pritiskom, vendar ni povedal, da čaka na operacijo, poleg tega je dodal, da se je zaradi teh težav zdravil pred letom ali letom in pol in da mu je zdravnik tedaj rekel, da bo morda moral na operacijo. Očitno zdravstveno stanje obtoženca ni tako slabo, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno obrazložilo, da je za storitev obravnavanega kaznivega dejanja pripotoval v Slovenijo iz relativno oddaljenega kraja iz Gruzije in ni šlo za hitro sprejeto odločitev.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - dovozna pot - parkirišče - skupno pripadajoče zemljišče - skupna obravnava - udeleženci postopka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sklepa - obrazložitev odločitve o stroških postopka
Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski se je treba lotiti z združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v en (skupni) postopek. Zakon v takšni situaciji ne nalaga ravnanja (npr. kakršne koli dopolnitve predloga) predlagateljem, ampak sodišču.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 42.
delovna nezgoda - regres - povrnitev škode - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer - kršitev obveznosti
Pritožbeno sodišče kot bistven razlog za nezgodo v tej zadevi vidi zdrs cevi iz viličarja. Ker tožena stranka ni zagotovila pripomočkov, ki bi preprečevali zdrs cevi iz viličarja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prekršila 42. člen Pravilnika.
Zmotno je stališče tožene stranke, da dejstvo, da je bil delavec usposobljen za razklad tovora, obenem pomeni tudi, da je bil seznanjen z pravilnim načinom razklada dolgih cevi in nevarnostmi, ki mu pri tem grozijo.
odškodnina - uporaba vozila - soprispevek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah poteka škodnega dogodka je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je do tožnikovih poškodb prišlo ob premikanju in rabi traktorja kot prevoznega sredstva, ki je zanj povsem običajna, in da je do škode, ki jo je utrpel tožnik, zato prišlo ob uporabi tega vozila. V tem postopku ugotovljena dejstva so v odločilnih elementih povsem primerljiva dejanskemu stanju iz zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 415/2011, ko je do nezgode prišlo ob vzvratni vožnji traktorja in trčenju v lestev, po katerih se je takrat vzpenjal oškodovanec. Okoliščina, ali je šlo za premikanje vozila na cesti oziroma prometni površini ali v prometu, na kar opozarja pritožba, je za to presojo ob zgoraj pojasnjeni judikaturi SEU in VSRS povsem irelevantna. Čeprav je traktor v konkretnem primeru res izvajal delovno operacijo (premikanje ob zlaganju hlodovine), to ne pomeni, da je deloval izključno kot delovni stroj. Ugotovljena dejstva namreč vodijo do zaključka, da je traktor ob škodnem dogodku opravljal prevozno funkcijo premikanja ob izvajanju delovne operacije zlaganja hlodovine, ki je za traktor povsem običajna. Toženkino pritožbeno zavzemanje za razlago, da je traktor v konkretnem primeru deloval izključno kot delovni stroj, ob ugotovljenih okoliščinah zato ne more biti uspešno.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 163, 163/6, 340, 341, 347, 347/2, 348, 348/5, 358.
vmesna sodba - sprememba odločitve - pritožbena obravnava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - telesna poškodba - prostovoljni gasilci - subjektivna odškodninska odgovornost - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - nevarna dejavnost - gašenje požara - ekskulpacija odgovornosti - skrajna skrbnost - stroški priče - objektivna odškodninska odgovornost - plačilo denarne odškodnine
V predmetni zadevi se je tožnik kot prostovoljni gasilec poškodoval na gasilski akciji, ko je gasil ogenj na podstrešju stanovanjske stavbe, ki mu je bilo nepoznano in kjer je bilo vroče in zadimljeno (zaradi česar je nosil dihalno masko in vso drugo potrebno zaščitno opremo), vidljivost pa temu primerno zelo slaba. V primerih, kot je predmetni, ko (prostovoljni) gasilec opravlja gašenje na višini (t.j. na podstrešju) in v prostoru, ki mu je neznan, kjer mu ni znana trdnost tal pod nogami, kjer je zadimljeno in vroče, gre po prepričanju sodišča druge stopnje za okoliščine, ki jih je mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V skladu s stališči sodne prakse gre pri oprostilnih razlogih iz 153. člena OZ za izjeme, zato se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila namreč zaveza objektivno odgovorne osebe olajšana preko razumnih meja, kar bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec za imetnike nevarnih stvari določil objektivno odgovornost. Zato v sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi tista neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca, ki bi jih obratovalec moral pričakovati in bi jih lahko preprečil.
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - upravnik - skupni deli stavbe - stvarne napake - odgovornost za skrite napake - jamčevalni rok - začetek teka jamčevalnega roka - prevzem nepremičnine - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - kogentna narava zakonskih določb - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakonske določbe - zapisnik o primopredaji - napake v solidnosti gradbe - pravna kvalifikacija - normalna funkcija objekta
Neobstoj prevzemnega zapisnika ne pomeni nujno, da tudi primopredaja skupnih delov dejansko ni bila izvedena in da je treba upoštevati dejanski prevzem, saj začetka rokov ni mogoče prenašati v prihodnost z enostranskim ravnanjem ali opustitvijo tistega, od čigar ravnanja je odvisen začetek teka roka. Drži sicer, da določbe 2. poglavja ZVKSES o izročitvi in prevzemu (18. in 19. člen) predstavljajo kogentno pravo. Vendar tožeča stranka napačno sklepa, da brez zapisnika prevzema skupnih delov stavbe s strani upravnika ni mogoče izvesti. V navedenih členih namreč ni določbe, ki bi pogojevala izročitev in prevzem nepremičnine s sestavo primopredajnega zapisnika. Prvi odstavek 19. člena ZVKSES sicer določa njegovo sestavo, ni pa nikjer določeno, da bi bila nepremičnina izročena oziroma prevzeta šele z njegovo sestavo. Kot pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, je zapisnik namenjen predvsem potrditvi dejstev, ki so navedena v tretjem odstavku 19. člena (opis stanja nepremičnine, izjave kupca o prevzemu, listinah, uveljavljanju pogodbene kazen, zahtevi za odpravo napak itd.). Vpliva pa tudi na kupčevo pravico uveljavljanja očitnih (in ne skritih) napak, odpravo katerih mora sicer zahtevati ob prevzemu (če zapisnika ni oziroma prodajalec kupca o tej pravici ne pouči, kupec te pravice ne izgubi). Če bi zakonodajalec izročitev oziroma prevzem nepremičnine pogojeval s sestavo zapisnika, bi to izrecno navedel pri pogojih za izročitev v 18. členu ZVKSES.
Primopredajni zapisnik ni izrecen pogoj za prevzem nepremičnine oziroma njenih skupnih delov.
Pri uveljavljanju napak v solidnosti gradnje gre za pravno kvalifikacijo, z navedbo katere tožeča stranka ne more biti prekludirana. Vendar, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka ni specificirala svojih navedb oziroma ni konkretizirano navedla, v čem naj bi se kazala zatrjevana onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta. Zatrjevane napake v zvezi z neprimerno temperaturo in (odpravljivo) nevarnostjo za opekline tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bila zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta.
Izpodbijani sklep je bil prvi nasprotni udeleženki na podlagi določb člena 142 ZPP o fikciji vročitve vročen dne 6. aprila 2023. Osemdnevni rok rok za vložitev pritožbe zoper sklep, ki je začel teči prvi naslednji dan (to je šestnajsti dan po puščenem obvestilu v predalčniku), se je iztekel s potekom 14. aprila 2023. Prva nasprotna udeleženka je pritožbo zoper sklep vložila šele dne 18. 4. 2023 (oddano priporočeno na pošto; člen 112/2 ZPP), kar je po izteku pritožbenega roka, torej prepozno.
V opisu ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na izvršitveno ravnanje preslepitve ob sklenitvi posla, in torej na lažnivo prikazovanje dejstev, da bodo obveznosti izpolnjene in iz katerih bi bilo mogoče jasno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube o izdelavi in dobavi pohištva v stipulacijski fazi pogodbe prazne in neresnične.
Opis kaznivega dejanja v zvezi s sklenitvijo posla, vsebuje le golo zavezo in obljubo obdolženca, ne pa njenega konkretnega preslepitvenega ravnanja.
Kljub načeloma jasni delitvi dela se kdaj primeri, da sodišče izvedencu poleg dejanskih naloži razčiščevati pravna vprašanja ali da izvedenec sam zaide s prvega na drugo področje, sodišče pa se tudi na te njegove zaključke opre. Gre za napako sojenja. Ta sicer lahko izzveni brez nadaljnjih posledic, če so izvedenčeva materialnopravna stališča jasna in pravilna. Vendar pa v tej zadevi ni bilo tako. Sodišče je vzelo za svojo izvedenkino tezo, da je delno plačilo v obdobju veljavnosti superrabata toženko upravičevalo do velikosti tega plačila sorazmernega superrabata (glede neplačanega preostanka pa tožnico do nekakšnega pribitka). Toda ta teza nima opore v Dogovoru. V njem je bil s stališča obligacijskega prava določen sistem pogojev: če naroči dovolj opreme in naročeno v celoti plača dovolj hitro, toženki pripada dodaten popust, sicer pa ne. V Dogovoru po presoji pritožbenega sodišča tudi ni nikakršne pravne praznine glede tega, kakšne posledice naj ima (in ali naj sploh ima kakšne) za upravičenost do popustov delno plačilo, tj. plačilo, ki ni zadostno, da bi glede na čas izvedbe pokrilo celotno ceno s popustom.
Ali v okoliščinah te zadeve pogodbena klavzula FIFO ("first-in-first-out"), da se najprej plačuje najstarejši zapadli račun, pomeni dogovor o vračunavanju izpolnitve v smislu prvega odstavka 287. člena OZ?
vstop novega upnika v izvršbo - javna listina - prenos terjatve - pripojitev družbe
S pripojitvijo, skladno s šestim odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), je na prevzemno družbo prešlo vso premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe, zato prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
Nerelevantno je, ali je tožeča stranka že pred začetkom postopka ali med postopkom prisilne poravnave vedela oz. bi lahko vedela, da bo prodaja določenega premoženja tožene stranke lahko realizirana po višjih vrednostih.
V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.