ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - kumulacija zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnica v obeh primerih zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine. Zato gre v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo). Zato je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - pisno dopolnilno mnenje - nagrada za študij spisa - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade in stroškov ustrezno upoštevalo tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravilno je ovrednotilo tudi priglašeno nagrado za študij spisa. Jasno je, da izvedenca brez študija dodatnih listin v spisu, s katerimi prej še nista razpolagala, pač nista mogla izdelati dopolnilnega mnenja. Tožnik se zato neupravičeno upira plačilu za to postavko, medtem ko odmeri preostale izvedenine niti obrazloženo ne oporeka.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni plačala sodne takse, je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo njeno pritožbo zoper sklep za umaknjeno (105.a člen ZPP).
stroški zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - zavrnitev dokaznega predloga - tuj izvedenec - nepristranskost izvedenca
Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, v tem primeru ni izpolnjen dejanski stan po določbi 44.a člena ZZVZZ, zato je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
URS člen 34, 53, 56.. ZIZ člen 189, 189/4, 191, 191/3.
prodaja nepremičnine - položitev kupnine - rok za položitev kupnine - podaljšanje roka - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, rok, v katerem mora kupec položiti kupnino, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih (drugi odstavek 184 člena ZIZ). Sodišče prve stopnje rok za položitev kupnine sicer lahko določi glede na okoliščine primera, vendar je zakonsko omejeno z rokom šestih mesecev od dneva prodaje. Ta rok je maksimalni rok, ki ga sodišče sme določiti za plačilo kupnine in ga ni mogoče podaljšati. Ker je bil kupki s sklepom z dne 13. 6. 2022 odobren že maksimalni rok za položitev kupnine, ki se je iztekel 3. 12. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prošnje za ponovno podaljšanje roka za položitev kupnine še za nadaljnjih 45 dni oziroma do 15. 1. 2023 pravilna in zakonita.
vročanje - procesni rok - tek roka med sodnimi počitnicami - sodne počitnice / poletno poslovanje - rok za pritožbo - novela ZS
Sodna praksa, da 15-dnevni rok za dvig sodne pošiljke ni procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, je usklajena; temelji na Načelnem pravnem mnenju občne seje VS z dne 14.1.2015.
Pravna ureditev, da procesni roki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, je ustaljena že od leta 1994, ko je bil uveden poseben način poslovanja sodišč v poletnem času.
Izpodbijana odločba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo, saj tožeči stranki sodišče ni dalo možnosti, da odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, na katere pa je oprta izpodbijana stroškovna odločitev. Takšna kršitev bi sicer terjala razveljavitev stroškovne odločitve, a jo je pritožbeno sodišče lahko saniralo samo. Skupaj s sodbo je bil namreč tožeči stranki vročen tudi odgovor na tožbo, na katerega je tožeča stranka tudi vsebinsko odgovorila v pritožbenih navedbah. Te predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je postopek ugotavljanja ničnosti sklepov skupščine hiter v skladu s 393. členom ZGD-1 in da je pričakovati, da bodo ti rešeni kmalu. Vendar predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je tudi obravnavani predlog za imenovanje posebnega revizorja v nepravdnem postopku ravno tako hiter postopek, saj mora sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 o predlogu odločiti v petih dneh od prejema predloga in rok za pritožbo proti meritornemu sklepu je tri dni od vročitve predloga, pritožba pa ne zadrži sklepa. Torej gre za kolizijo dveh hitrih postopkov: nepravdnega in večih pravdnih postopkov. Predlagatelj utemeljeno navaja da so bili prvi pravdni postopki sproženi v maju 2021, torej pred dvema letoma in še niso zaključeni. Obravnavani nepravdni postopek pa je bil začet še slabo leto pred tem, julija 2020, v njem je bilo že trikrat odločeno, pa so bile odločitve razveljavljene. V teh posebnih dejanskih okoliščinah bi bilo bolj smotrno in ekonomično, če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku samo reši sporno vprašanje kdo je veljavni zakoniti zastopnik, posledično pooblaščenec in ali lahko upošteva pripoznavo zahtevka in predlog za sklenitev sodne poravnave.
pogodba o trgovskem zastopanju - razlaga pogodbe - pravica do plačila - opravljanje dela - kršitev pogodbe - pobotni ugovor
Tožnikovo protipravno ravnanje je v tem, da kot agent, ki je strokovnjak in torej pozna delovanje ter značilnosti trga na katerem deluje, ni upošteval principalovega obvezujočega navodila, ki ni dopuščalo drugačnega ravnanja. Šlo je za navodilo, da pri sklepanju posla v imenu in na račun toženke izključi toženkino obveznost plačila pogodbenih penalov za primer zamude. Navodila niti ob sklepanju posla niti kasneje ni izpolnil. Zato je odškodninsko odgovoren za posledice nastale zamude. Svoje odškodninske odgovornosti, ki izvira iz agencijske pogodbe s toženko, se ne more razbremeniti s pritožbenim polemiziranjem v smeri, da ni imel vpliva na rok izpolnitve in z (neizkazanim) zavzemanjem, da je za zamudo nekako odgovorna toženka. Svoje ekskulpacije ne more doseči s sklicevanjem na vzroke za posledico, ki bi jo moral preprečiti, zato so njegove pritožbene navedbe v zvezi z odgovornostjo za zamudo pravno nerelevantne.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069776
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 283, 283/1.
preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - veljavnost dogovora - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Ustaljeno stališče sodne prakse glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način. Če pa se stranki drugače sporazumeta (kot je to v konkretnem primeru), se preživnina lahko daje tudi na drug način. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da razmerja med starši in otroki niso klasična civilnopravna razmerja in da v postopkih za varstvo otrokovih pravic veljajo specialna pravila, kot tudi, da je izpolnitev lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev (283. člen OZ). Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani in preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu, pri tistem, ki ima oziroma je imel otroka v varstvu, pa je bistveno, kdo je otroka dejansko preživljal, očitno tudi v soglasju z zakonitim zastopnikom mld. otrok.
Plačevanje preživninske obveznosti se lahko izpolnjuje na drugačen način, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, tudi če takšen dogovor formalno ni sklenjen pred sodiščem, saj zadostuje neformalno soglasje med preživljalcem in preživljancem. Sodišče tako v izvršilnem postopku samostojno presoja, ali so podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo, v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZIZ, pri čemer je eden od njih tudi prenehanje terjatve, na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, kar zatrjuje dolžnik v tej zadevi. Dolžnik namreč zatrjuje, da ni dolžan plačati zapadlih in bodočih preživnin, ker z zakonito zastopnico, to je materjo mld. otrok, že od septembra 2018 izvajata skupno starševstvo na način, da otroci izmenjaje vsak drugi teden preživijo pri njem, pri tem pa dolžnik krije vse preživninske potrebe otrok in s tem dejansko izpolnjuje svojo preživninsko obveznost, s čimer je soglašala tudi zakonita zastopnica mld. otrok.
DZ člen 198, 198/3. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1, 40/1-3, 106, 106/1.
izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - opredelitev obveznosti - določljiva obveznost - primeren izvršilni naslov - bodoče negotovo dejstvo - uskladitev preživnine - vsebina predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je izvršbo za izterjavo preživninskih terjatev, ki bodo zapadle v obdobju naslednjih dveh let od vložitve predloga za izvršbo (prvi odstavek 106. člena ZIZ), dovolilo le v višini, ki nedvoumno izhaja iz predlogu za izvršbo predloženih izvršilnih naslovov (tj. sklepa II N 172/2019 in obvestila o uskladitvi preživnine z dne 31. 1. 2022), in sicer za 157,35 EUR mesečno, ne pa tudi v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo preživnine v višini "kot bo usklajena na podlagi novega obvestila CSD". Četudi je v sklepu II N 172/2019 določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, ki bodo določeni v vsakokratnem obvestilu CSD, terjatev upnika v zvezi z zneski valorizirane preživnine, katerih višina bo določena šele v prihodnosti, v presežku nad zneskom 157,35 EUR ob izdaji sklepa o izvršbi ni bila določljiva. Sklep II N 172/2019 zato kljub takšni določbi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo bodoče v (morebitnem) višjem znesku določene preživnine, ampak, skupaj z obvestilom CSD z dne 31. 1. 2022, zgolj izvršilni naslov za izterjavo mesečne preživnine v višini 157,35 EUR. Izvršilno sodišče pa izvršbe tudi ne sme dovoliti za izterjavo nedoločene terjatve, katere višina je odvisna od dejstva, ki bo nastopilo šele v prihodnosti. Upnik bo izvršilni naslov za izterjavo razlike med zneskom 157,35 EUR in morebitnim višjim zneskom na novo valorizirane preživnine, ki bo izhajala iz novega obvestila CSD, pridobil šele po izdaji takšnega obvestila. Šele takrat bo na podlagi novega obvestila CSD in sklepa II N 172/2019 lahko določno opredelil višino dolgovane preživnine in podal določen predlog za izterjavo preživninskih terjatev v višini razlike med na novo določenim zneskom valozirizane preživnine in zneskom mesečne preživnine 157,35 EUR, za izterjavo katerega je izvršba dovoljena že v tem postopku.
zavrženje pritožbe - poprava sklepa - nedovoljena pritožba - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - napačen pravni pouk
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi lahko popravni sklep izdal le predsednik senata in ne strokovni sodelavec sodišča.
Popravni sklep ima napačni pravni pouk, saj ZPP v 3. odst. 270. člena izrecno določa, da zoper odločbe, izdane med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249, 249/1.
sodni izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - nagrada za študij spisa - dopolnitev mnenja - plačilo za dodatno delo
Izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge.
Izvedensko mnenje je potrebno obravnavati kot celoto. Ker izvedenka v konkretnem primeru z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ni opravila dodatnih, novih nalog, oziroma ker njeno delo ne presega naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom, ji priglašena nagrada za pisno dopolnitev ne pripada.
URS člen 23. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 243, 243/4.
pogodba o leasingu - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - višina škode pri kršitvi leasing pogodbe - izpodbijanje izvedenskega mnenja - gospodarska pogodba
Če je bila tožeča stranka mnenja, da izvedenec njenih pripomb o stanju na trgu v času prodaje vozila ni v ustrezni meri upošteval, je imela možnost te pomisleke odpraviti ob izvedenčevem zaslišanju. Če je bila mnenja, da odgovori izvedenca na njene pripombe še vedno niso bili ustrezno prepričljivi, je imela možnost, da se te nejasnosti odpravi še z dodatnimi vprašanji.
Sodišče je obsojencu ob izreku kazni zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist, izrazilo določeno stopnjo zaupanja, da bo glede na posebej obrazložene osebne okoliščine, bolj primerno, da namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist v določenem obsegu. Tega zaupanja obsojeni ni izpolnil, saj je bil večkrat vabljen na razgovor na PE Ljubljana, pa se bodisi ni odzval bodisi ni predložil nobenih dokazil o zatrjevanih zdravstvenih težavah.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131. ZPP člen 2, 7, 212, 286, 325, 326, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila druga toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Pritožba z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 19. 6. 2023 ter posledičnem očitanju zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanega poskusa kaznivega dejanja, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 19. 6. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa te sodbe.
OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del
Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.
Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131, 131/4, 161, 161/1, 200, 200/3. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - pravočasnost vložitve tožbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - reparacijski zahtevek - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069960
ZPP člen 12, 184, 184/3, 285. ZD člen 104, 104/1, 137, 137/2. OZ člen 87, 87/1.
sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - vrnitev darila - kondikcijski zahtevek - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - razpolaganje z bodočo dediščino
Sprememba pravne podlage in zmanjšanje tožbenega zahtevka po uveljavljenih stališčih sodne prakse pa tudi zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde), ne pomeni spremembe tožbe.
Pouk prava neuki stranki je omejen na procesne pravice, ne zajema pouka o pravicah stranke iz materialnega prava.
Namen materialno procesnega vodstva je, da stranka zgolj zaradi nepravilnega oziroma napačno formuliranega tožbenega predloga ne bi izgubila pravde in prišla ob pravno varstvo, kadar je po uspehu obravnave jasno, da ima prav. V takem primeru je pobuda za spremembo stvarnega tožbenega predloga, ki ostaja v okviru tožbenega zahtevka, pravilna in skladna z 285. členom ZPP.
Pogodbeno razpolaganje s pričakovano dediščino ali z dednim deležem je neveljavno. Neveljavna je tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.