odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog
Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta na ostale zaposlene pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej zakoniti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka dokazala obstoj resnega in utemeljenega odpovednega razloga, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - kumulacija zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnica v obeh primerih zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine. Zato gre v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo). Zato je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.
zapuščinska obravnava - krajevna pristojnost sodišča - prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče
Za določitev krajevne pristojnosti je v 177. členu ZD določenih več kriterijev, ki se uporabljajo sukcesivno, torej se uporabi naslednji kriterij, če ni uporaben predhodni. Kot izhaja iz prvega odstavka omenjenega člena, je za zapuščinsko obravnavo primarno pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel zapustnik svoje stalno prebivališče. Če zapustnik ni imel stalnega prebivališča, je pristojno tisto okrajno sodišče, kjer je imel začasno prebivališče.
URS člen 34, 53, 56.. ZIZ člen 189, 189/4, 191, 191/3.
prodaja nepremičnine - položitev kupnine - rok za položitev kupnine - podaljšanje roka - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, rok, v katerem mora kupec položiti kupnino, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih (drugi odstavek 184 člena ZIZ). Sodišče prve stopnje rok za položitev kupnine sicer lahko določi glede na okoliščine primera, vendar je zakonsko omejeno z rokom šestih mesecev od dneva prodaje. Ta rok je maksimalni rok, ki ga sodišče sme določiti za plačilo kupnine in ga ni mogoče podaljšati. Ker je bil kupki s sklepom z dne 13. 6. 2022 odobren že maksimalni rok za položitev kupnine, ki se je iztekel 3. 12. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prošnje za ponovno podaljšanje roka za položitev kupnine še za nadaljnjih 45 dni oziroma do 15. 1. 2023 pravilna in zakonita.
stroški zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - zavrnitev dokaznega predloga - tuj izvedenec - nepristranskost izvedenca
Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, v tem primeru ni izpolnjen dejanski stan po določbi 44.a člena ZZVZZ, zato je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
vročanje - procesni rok - tek roka med sodnimi počitnicami - sodne počitnice / poletno poslovanje - rok za pritožbo - novela ZS
Sodna praksa, da 15-dnevni rok za dvig sodne pošiljke ni procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, je usklajena; temelji na Načelnem pravnem mnenju občne seje VS z dne 14.1.2015.
Pravna ureditev, da procesni roki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, je ustaljena že od leta 1994, ko je bil uveden poseben način poslovanja sodišč v poletnem času.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je postopek ugotavljanja ničnosti sklepov skupščine hiter v skladu s 393. členom ZGD-1 in da je pričakovati, da bodo ti rešeni kmalu. Vendar predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je tudi obravnavani predlog za imenovanje posebnega revizorja v nepravdnem postopku ravno tako hiter postopek, saj mora sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 o predlogu odločiti v petih dneh od prejema predloga in rok za pritožbo proti meritornemu sklepu je tri dni od vročitve predloga, pritožba pa ne zadrži sklepa. Torej gre za kolizijo dveh hitrih postopkov: nepravdnega in večih pravdnih postopkov. Predlagatelj utemeljeno navaja da so bili prvi pravdni postopki sproženi v maju 2021, torej pred dvema letoma in še niso zaključeni. Obravnavani nepravdni postopek pa je bil začet še slabo leto pred tem, julija 2020, v njem je bilo že trikrat odločeno, pa so bile odločitve razveljavljene. V teh posebnih dejanskih okoliščinah bi bilo bolj smotrno in ekonomično, če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku samo reši sporno vprašanje kdo je veljavni zakoniti zastopnik, posledično pooblaščenec in ali lahko upošteva pripoznavo zahtevka in predlog za sklenitev sodne poravnave.
zavrženje pritožbe - poprava sklepa - nedovoljena pritožba - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - napačen pravni pouk
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi lahko popravni sklep izdal le predsednik senata in ne strokovni sodelavec sodišča.
Popravni sklep ima napačni pravni pouk, saj ZPP v 3. odst. 270. člena izrecno določa, da zoper odločbe, izdane med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.
pogodba o trgovskem zastopanju - razlaga pogodbe - pravica do plačila - opravljanje dela - kršitev pogodbe - pobotni ugovor
Tožnikovo protipravno ravnanje je v tem, da kot agent, ki je strokovnjak in torej pozna delovanje ter značilnosti trga na katerem deluje, ni upošteval principalovega obvezujočega navodila, ki ni dopuščalo drugačnega ravnanja. Šlo je za navodilo, da pri sklepanju posla v imenu in na račun toženke izključi toženkino obveznost plačila pogodbenih penalov za primer zamude. Navodila niti ob sklepanju posla niti kasneje ni izpolnil. Zato je odškodninsko odgovoren za posledice nastale zamude. Svoje odškodninske odgovornosti, ki izvira iz agencijske pogodbe s toženko, se ne more razbremeniti s pritožbenim polemiziranjem v smeri, da ni imel vpliva na rok izpolnitve in z (neizkazanim) zavzemanjem, da je za zamudo nekako odgovorna toženka. Svoje ekskulpacije ne more doseči s sklicevanjem na vzroke za posledico, ki bi jo moral preprečiti, zato so njegove pritožbene navedbe v zvezi z odgovornostjo za zamudo pravno nerelevantne.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249, 249/1.
sodni izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - nagrada za študij spisa - dopolnitev mnenja - plačilo za dodatno delo
Izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge.
Izvedensko mnenje je potrebno obravnavati kot celoto. Ker izvedenka v konkretnem primeru z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ni opravila dodatnih, novih nalog, oziroma ker njeno delo ne presega naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom, ji priglašena nagrada za pisno dopolnitev ne pripada.
DZ člen 198, 198/3. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1, 40/1-3, 106, 106/1.
izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - opredelitev obveznosti - določljiva obveznost - primeren izvršilni naslov - bodoče negotovo dejstvo - uskladitev preživnine - vsebina predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je izvršbo za izterjavo preživninskih terjatev, ki bodo zapadle v obdobju naslednjih dveh let od vložitve predloga za izvršbo (prvi odstavek 106. člena ZIZ), dovolilo le v višini, ki nedvoumno izhaja iz predlogu za izvršbo predloženih izvršilnih naslovov (tj. sklepa II N 172/2019 in obvestila o uskladitvi preživnine z dne 31. 1. 2022), in sicer za 157,35 EUR mesečno, ne pa tudi v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo preživnine v višini "kot bo usklajena na podlagi novega obvestila CSD". Četudi je v sklepu II N 172/2019 določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, ki bodo določeni v vsakokratnem obvestilu CSD, terjatev upnika v zvezi z zneski valorizirane preživnine, katerih višina bo določena šele v prihodnosti, v presežku nad zneskom 157,35 EUR ob izdaji sklepa o izvršbi ni bila določljiva. Sklep II N 172/2019 zato kljub takšni določbi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo bodoče v (morebitnem) višjem znesku določene preživnine, ampak, skupaj z obvestilom CSD z dne 31. 1. 2022, zgolj izvršilni naslov za izterjavo mesečne preživnine v višini 157,35 EUR. Izvršilno sodišče pa izvršbe tudi ne sme dovoliti za izterjavo nedoločene terjatve, katere višina je odvisna od dejstva, ki bo nastopilo šele v prihodnosti. Upnik bo izvršilni naslov za izterjavo razlike med zneskom 157,35 EUR in morebitnim višjim zneskom na novo valorizirane preživnine, ki bo izhajala iz novega obvestila CSD, pridobil šele po izdaji takšnega obvestila. Šele takrat bo na podlagi novega obvestila CSD in sklepa II N 172/2019 lahko določno opredelil višino dolgovane preživnine in podal določen predlog za izterjavo preživninskih terjatev v višini razlike med na novo določenim zneskom valozirizane preživnine in zneskom mesečne preživnine 157,35 EUR, za izterjavo katerega je izvršba dovoljena že v tem postopku.
Izpodbijana odločba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo, saj tožeči stranki sodišče ni dalo možnosti, da odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, na katere pa je oprta izpodbijana stroškovna odločitev. Takšna kršitev bi sicer terjala razveljavitev stroškovne odločitve, a jo je pritožbeno sodišče lahko saniralo samo. Skupaj s sodbo je bil namreč tožeči stranki vročen tudi odgovor na tožbo, na katerega je tožeča stranka tudi vsebinsko odgovorila v pritožbenih navedbah. Te predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069776
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 283, 283/1.
preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - veljavnost dogovora - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Ustaljeno stališče sodne prakse glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način. Če pa se stranki drugače sporazumeta (kot je to v konkretnem primeru), se preživnina lahko daje tudi na drug način. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da razmerja med starši in otroki niso klasična civilnopravna razmerja in da v postopkih za varstvo otrokovih pravic veljajo specialna pravila, kot tudi, da je izpolnitev lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev (283. člen OZ). Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani in preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu, pri tistem, ki ima oziroma je imel otroka v varstvu, pa je bistveno, kdo je otroka dejansko preživljal, očitno tudi v soglasju z zakonitim zastopnikom mld. otrok.
Plačevanje preživninske obveznosti se lahko izpolnjuje na drugačen način, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, tudi če takšen dogovor formalno ni sklenjen pred sodiščem, saj zadostuje neformalno soglasje med preživljalcem in preživljancem. Sodišče tako v izvršilnem postopku samostojno presoja, ali so podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo, v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZIZ, pri čemer je eden od njih tudi prenehanje terjatve, na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, kar zatrjuje dolžnik v tej zadevi. Dolžnik namreč zatrjuje, da ni dolžan plačati zapadlih in bodočih preživnin, ker z zakonito zastopnico, to je materjo mld. otrok, že od septembra 2018 izvajata skupno starševstvo na način, da otroci izmenjaje vsak drugi teden preživijo pri njem, pri tem pa dolžnik krije vse preživninske potrebe otrok in s tem dejansko izpolnjuje svojo preživninsko obveznost, s čimer je soglašala tudi zakonita zastopnica mld. otrok.
ZPP člen 8. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 34, 34/1, 40, 40/1, 40/1-8. ZDR-1 člen 33, 34, 37. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 123/2-2, 123/2-4, 124, 124/2, 124/2-1. KZ-1 člen 258, 281.
disciplinska odgovornost delavca - delo policista - sum storitve kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zaznal sum kaznivega dejanja tatvine (razloge za sum), pri tem pa ni opravil svojih nalog, ki jih je bil kot policist ob tem dolžan opraviti.
plačilo stroškov upravnika - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nesklepčen tožbeni zahtevek - očitek protispisnosti - trditveno breme stranke
Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
spor iz razmerij med starši in otroki - sodna poravnava - določitev stikov - obseg stikov - sprememba stikov - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvenšolske dejavnosti - potrebe mladoletnega otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neizvedba dokaza
Če ima deklica v času stika izvenšolsko aktivnost, je očetova dolžnost, da v okviru izvrševanja stika za to poskrbi in deklico odpelje na dejavnost. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Ta določba materi nalaga, da otroka ne obremeni s preštevilnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Za deklico je koristnejši stik z očetom, kot pa udeležba na več interesnih dejavnostih. Potrebam osemletne deklice zadostita že ena ali največ dve interesni dejavnosti.
ZDR-1 člen 5, 9, 13, 17, 62, 62/6. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko lahko od drugo toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice. Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugo toženki namreč ne bi zakonito prenehalo niti na podlagi odpovedi, ki bi bila morda podana s strani njegovega zadnjega formalnega delodajalca. Ker je bil dejanski delodajalec v vtoževanem obdobju drugo toženka in gre torej za eno kontinuirano dejansko delovno razmerje pri drugo toženki, za odločitev tudi niso relevantni prehodi tožnika od enega k drugemu formalnemu delodajalcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
prekinitev pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - namen pogodbe - presoja ugovorov - obstoj terjatve - pobotni ugovor
V drugi pravdi, ki teče pred istim sodiščem, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. V predmetni pravdi bo sodišče pri ugotavljanju, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožbenega zahtevka v drugi pravdi, zato niso odločilni.