S tem, ko je tožeča stranka na meničnem blanketu kot datum zapadlosti zapisala 02. 04. 2007, je menica postala datirana menica in ne menica vpoglednica, kot to trdi pritožnik.
Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0062025
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNVP člen 47. OZ člen 39. SPZ člen 132. ZFZ člen 5, 8.
obrazloženost sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe – verjetnost upnikove terjatve – prepoved odsvojitve ali obremenitve delnic
Sodišče prve stopnje zaključkov, da so bile zastavljene delnice prodane na organiziranem trgu v skladu s 47. členom ZNVP, da posli niso bili izvršeni po vnaprej dogovorjeni ceni, da bi lahko vsak borzni član sodeloval pri zadevni transakciji in da je bila prodaja delnic izvršena na transparenten način, ni v zadostni meri obrazložilo.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061994
ZGD-1 člen 247, 247/1, 247/4.
fiduciarni pravni posel – prodaja delnic – fiduciarna lastnina – numerus clausus stvarnih pravic – lastne delnice
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili fiduciarni pravni posel. Za fiduciarni posel pa je značilno, da določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in jo pozneje vrniti oziroma prenesti na tretjo osebo. Upnik je poln lastnik z zgolj obligatorno obvezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja. Zaradi takšne pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (odtujitelju oziroma fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičena glede delnic, toda le, če so izpolnjeni posebni pogoji, to je pogodbeni ali pa tudi zakonski pogoji, kakršnega na primer določa 1. odstavek 247. člena ZGD-1. Ne glede na fiduciarno naravo posla iz pogodbe izhaja, da je tožena stranka veljavno formalno pravno pridobila lastninsko pravico na delnicah, zato je logično, da mora ob predvideni povratni prodaji delnic tožeči stranki ta izpolnjevati tudi zakonsko določene pogoje za takšno pridobitev. Na podlagi pogodbe, sklenjene med strankama, je namreč tožena stranka postala stvarno pravni lastnik delnic. Za ponovni prenos lastninske pravice na delnicah na tožečo stranko se ni mogoče izogniti zakonskim pogojem za takšen prenos.
Bianco menica in pooblastilo izdajatelja predstavljata sporazum med strankama (pogodbeno materialno pravo). V konkretnem primeru je bila menica izpolnjena skladno s pooblastilom toženca, s tem pa je zanj nastala (nova, prava) menična obveznost. Ker gre za novo obveznost (glavnico), ki jo tožeči stranki dolguje toženec, ni mogoče govoriti o anatocizmu v smislu 375. čl. OZ. Ta določba namreč prepoveduje obrestovanje obresti zgolj v okviru enega in istega pogodbenega razmerja.
Trditve v zvezi z napakami volje utemeljujejo zgolj izpodbojnost pogodbe, takšna pogodba pa učinkuje vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Razveljavitve tako ni mogoče doseči zgolj z ugovorom izpodbojnosti, temveč le z razveljavitvenim tožbenim zahtevkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0065074
ZNVP člen 24, 24/1, 33, 33/3, 34, 34/1, 34/3. ZOR člen 189, 189/3. OZ člen 168/3.
odgovornost za škodo – objektivna odškodninska odgovornost – nematerializirani vrednostni papirji – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – vzdrževanje podatkov centralnega registra – odgovornost člana klirinško depotne družbe – odgovornost klirinško depotne družbe – škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – izgubljeni dobiček – merilo pričakovanosti
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem na to, da bo tudi druga oseba ravnala enako skrbno. Če je torej prva toženka pričakovala, da bo namesto nje druga toženka preverila tožnikov naslov v centralnem registru prebivalstva, je s tem prevzela nase riziko, da druga toženka morebiti ne bo vestno opravila te svoje dolžnosti.
Za oceno pričakovanega dobička so odločilne razmere v času škodnega dogodka. Tožnikova škoda je nastala 17.4.2000, ko so bile protipravno prodane njegove delnice, medtem ko je do prevzema L. prišlo jeseni leta 2002, torej več kot dve leti in pol kasneje. Ni dvoma, da 17.4.2000 nobena od pravdnih strank ni mogla pričakovati, sploh pa ne utemeljeno, da bo prišlo do prevzema L. in da bo zato vrednost spornih delnic skoraj trikrat višja od cene, po kateri so bile prodane. Splošno je znano, da so bili leta 2000 prevzemi gospodarskih družb pri nas redek, če že ne izjemen pojav. O tem, da bi tožnik sprejel N.-jevo prevzemno ponudbo in svojih delnic ne bi prodal že prej ali pozneje, dokler so še kotirale na borzi, je z večjo ali manjšo verjetnostjo mogoče sklepati šele s sedanjega časovnega gledišča, ki pa, kot že navedeno, ne more biti podlaga za oceno, ali je bilo izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova torej nima pravne podlage.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058520
ZPP člen 110, 110/3, 226, 226/3, 431, 431/1. ZIZ člen 15. ZM člen 66, 67. ZN člen 61, 61/1.
verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – menica – izvirnik menice – overjen prepis menice – podaljšanje roka – prekluziven rok – oprava poizvedb
Če bi upnica predlogu za izvršbo priložila (notarsko) overjen prepis menice, bi bil njen predlog za izvršbo popoln. Ker pa je upnica predlogu za izvršbo priložila le (navaden) prepis menice, je bil njen predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv.
Podaljšljiv rok je v primeru, da podaljšanje ni predlagano pravočasno ali predlogu za podaljšanje ni ugodeno, prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSM0020929
ZOR člen 18, 18/2, 170, 206, 239, 257.
zloraba bančne kartice – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – soprispevek imetnika plačilne kartice k nastanku škode – komulativna vzročnost – profesionalna skrbnost delavcev na prodajnem mestu – skrbnost dobrega strokovnjaka - plačilno-kreditna kartica kot izkazni papir
Za presojo pravilnosti ravnanja delavcev toženih strank na prodajnih mestih v materialnopravnem oziru je treba najprej odgovoriti na vprašanje, kaj sploh plačilno kreditna kartica kot plačilno sredstvo je. Čeprav se uporaba teh kartic izrazito povečuje in prihaja lahko tudi do zlorab, pa v bistvu v pravnem redu sam institut plačilno kreditne kartice ni izrecno in določno urejen. V zvezi z uporabo teh kartic gre sicer za trostransko razmerje, na eni strani med izdajateljem in imetnikom kartice, nato med imetnikom kartice in prodajnim mestom ter običajno še med prodajnim mestom in izdajateljem kartice. Splošni pogoji poslovanja, na katere se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, se nanašajo na razmerje med izdajateljem kartice in imetnikom te ter razumljivo slednjega tudi zavezujejo k posebni skrbnosti pri varovanju in uporabi te kartice, saj že njena izdaja sloni med drugim tudi na določenem zaupanju, ki ga ima izdajatelj kartice do imetnika te, običajno kot do svojega komitenta (izdajatelji kartic so običajno banke, lahko pa tudi določene trgovske družbe oziroma drugi). Posebne pogodbe pa običajno sklepajo tudi izdajatelji kartic s prodajnimi mesti, v danem primeru to na primer izkazuje listina pod B5 listinskih prilog in to v razmerju med petotožencem ter Banko C.. Iz te listine je na primer razvidno, da se prodajno mesto zavezuje, da bo ob prejemu kartice preverilo veljavnost te, prisotnost kartice na stop listi in istovetnost podpisov na kartici in potrdilu o nakupu. Da je obstojala dolžnost delavcev toženih strank, da preverijo istovetnost podpisov v navedeni smeri, je sodišče prve stopnje zaključilo tudi v danem primeru, kot to izhaja iz obrazložitve sodbe. Vendar je nekako sklepalo, da ta primerjava podpisov lahko pomeni le površinsko primerjavo, ki pa ni zanesljiva. To je lahko sicer res v določenih primerih, vendar na splošno velja, da podpisa ob hitrem postopku, kot je običajno na prodajnem mestu, le ni mogoče tako zanesljivo in pristno ponarediti, da bi izgledal kot podpis imetnika kartice na njej. Sicer pa daje vprašanje, čemu je potrebna primerjava podpisov in ugotavljanje identičnosti teh v navedeni smeri, lahko le odgovor, da gre za obliko preverjanja istovetnosti imetnika kartice in tistega, ki jo na prodajnem mestu želi uporabiti, saj drugače ta dolžnost ne bi imela svojega smisla. Takšna razlaga pa je tudi v skladu s pravno naravo tega plačilnega instrumenta, kot jo v obstoječih komentarjih vidijo pravni teoretiki. Plačilno kreditno kartico definirajo kot izkazni papir in to kvalificiran izkazni papir, kar vse se približuje pojmu imenskega vrednostnega papirja. Izkazni papir ima po svoji naravi legitimacijsko oziroma prezentacijsko vlogo, kar pomeni v skladu s členom 239 ZOR (ta se tudi za izkazne papirje uporablja v skladu s členom 257 ZOR), da gre pravica iz tega papirja na ime tistemu, na katerega se tak papir glasi oziroma tistemu, na katerega je bil pravilno prenesen (moralo bi iti za upoštevno obliko cesije). Že navedene določbe nalagajo delavcem na prodajnih mestih, da v bistvu preverijo, ali želi kartico uporabiti oseba, ki je obenem njen imetnik ali kdo drug. To pomeni, da bi morali skrbno preverjati skladnost podpisov oziroma v primeru dvomov in pomislekov glede istovetnosti prinosnika kartice z imetnikom te opraviti še morebitna druga dejanja v smeri ugotovitve navedene istovetnosti (morebiti tudi z zahtevo po predložitvi osebnega dokumenta). K temu je gotovo tudi v danem primeru delavce toženih strank zavezovala profesionalna skrbnost, ki jih bremeni pri opravljanju dejavnosti (drugi odstavek člena 18 ZOR).
menica - izpolnitev in unovčenje menice - soglasje za izpolnitev in unovčenje menice - obvestilo o izpolnitvi in unovčenju menice – zastaranje pravice do izpolnitve bianco menice
S tem ko je toženec podpisal bianco menico tudi v svojem imenu kot izdajatelj in jo izročil tožeči stranki (ter ob dani menični izjavi – pooblastilu za izpolnitev in unovčenje menice, katero je toženec podpisal tudi v svojem imenu kot porok), je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost.
Opustitev obvestila o izpolnitvi in vnovčenju menice oziroma o odklonitvi plačila menice ne vpliva na obstoj menične obveznosti.
Pravica do izpolnitve bianco menice je samostojna in ne zastara (če upnikova terjatev iz temeljnega razmerja ni zastarala, česar toženec v obravnavani zadevi ne trdi).
Ker je upnikov predlog zavarovanja njegove terjatve do dolžnika usmerjen na isti dokumentarni akreditiv, s katerim je upnik dal zavarovanje dolžniku za svojo terjatev, je predlagano sredstvo zavarovanja terjatve z začasno odredbo neprimerno, saj bi s prepovedjo sodišče akreditivni banki, da izpolni obveznost iz akreditiva, upnik dosegel učinek, ki nasprotuje pravi naravi akreditiva.
POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055660
ZOR člen 256, 256/2. OZ člen 233, 233/2. ZM člen 16. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. ------------------------------------------------------------------------- (1) Več Zobec J., Reforma pritožbenega postopka, v Zborniku izbrane teme civilnega prava II. inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, stran 52 in 53.
pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor iz temeljnega posla - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Tožeča stranka ima v meničnem razmerju med pravdnima strankama položaj remitenta, tožena stranka pa položaj trasanta. Zato lahko podajata trditve iz temeljnega pravnega posla.
OZ člen 233, 233/1. ZM člen 29, 30, 31. ZPPSL 31, 31/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – bianco menica – pooblastilo za izpolnitev menice - menično poroštvo – prenehanje z menico zavarovane terjatve
Toženec se je s tem, ko je podpisal menični blanket na levi strani počez, in sicer brez žiga dolžnika zavezal kot menični porok, in sicer kot fizična oseba in ne kot direktor trasanta. Določila meničnega prava so stroga, in jih ni moč razlagati drugače kot so zapisana.
vinkulirane delnice - prenosljivost imenskih delnic - omejitev prenosljivosti delnic - prenos delnic - veljavnost prenosa vinkuliranih delnic - dovoljenje za prenos vinkuliranih delnic - aktivna procesna legitimacija - zahtevek v korist tretjega
Po tej ureditvi je delničarjem prepuščena odločitev, ali v statutu določijo razloge za zavrnitev soglasja za prenos delnic ali ne, in v kolikor ti niso bili določeni, je nadzorni svet pri izdaji soglasja za prenos samostojen.
Tožeča stranka je z vpisom v register res ostala zakoniti imetnik spornih delnic, vendar pa lahko tožena stranka dokazuje, da je bil vpis opravljen brez veljavnega pravnega temelja, to je brez soglasja nadzornega sveta (2. odst. 16. člena ZNVP), saj v takem primeru tožeča stranka ni upravičena uveljavljati pravic iz vrednostnega papirja, kamor sodi tudi pravica do izplačila dividend (1. odst. 16. člena v povezavi z 2. odst. 16. člena ZNVP).
Tožba v korist tretjega pa je dopustna le, kadar ima podlago v konkretnem zakonskem določilu.