ZUS-1 člen 12, 12/1.ZVDZ člen 39, 105, 106, 107, 108.
sodno varstvo - imenovanje volilnih odborov
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ. Med temi akti ni naveden akt o imenovanju volilnih odborov. Sodno varstvo v upravnem sporu v ZVDZ tudi ni predvidno zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov oziroma okrajnih volilnih komisij pri volitvah (106. do 108. člen ZVDZ).
Vprašanje obdolženčeve prištevnosti ali neprištevnosti je dejansko vprašanje, ki ga sodišče lahko ugotavlja samo na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca, ki pa ga odredi le takrat, kadar nastane sum v prištevnost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2004409
ZP-1 člen 4, 4/1, 4/4, 26, 26/6, 26/7, 163, 163/10. ZP-1C člen 59, 59/2.ZVCP-1 člen 32, 32/7-d, 32/8.
odločba o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije – načelo zakonitosti – omilitev sankcije – odpustitev sankcije – olajševalne okoliščine - prehodne določbe – pravna opredelitev prekrška – reformatio in peius
Če sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi storilca, ne more spremeniti nepravilne pravne opredelitve iz prvostopenjske sodbe v njegovo škodo, tudi ne more spremeniti odločbe o kazenski sankciji tako, da ne izreče predpisane stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni praksi tega sodišča enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – dokazna ocena – pravice obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Vprašanje ocene dokazov in verodostojnosti izpovedb prič je dejansko vprašanje, na katerega vrednostno in dokončno vedno odgovarja sodišče, o tem namesto sodišča ne more odločati izvedenec.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – obdolženec kot priča – pravice obrambe – zagovornik – postavitev zagovornika po uradni dolžnosti – zagovornik več obdolžencev – ista kazenska zadeva – zavrnitev dokaznega predloga – branje zapisnikov o izpovedbah – sprememba obtožbe – ugovor zoper obtožnico
Če je sodišče obsojencu (v izogib zavlačevanju postopka) za zagovornika po uradni dolžnosti postavilo istega odvetnika, ki je zagovarjal tudi druge obdolžence v drugih povezanih kazenskih postopkih, ni kršilo interesov obrambe, saj je bil postopek zoper soobdolžence, ki je bil izločen, takrat že končan, na narokih za glavno obravnavo (razen na dveh) pa je bila navzoča tudi s strani obsojenca pooblaščena zagovornica.
ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-7, 372, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja - dejanska podlaga tožbe - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - obstoj skupnega premoženja
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tako imenovana sklepčnost tožbenega zahtevka oziroma po zakonskem besedilu iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP zahteva, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Za tožečo stranko to pomeni obveznost, da že v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek. Tožeči stranki pa nespornih pravnih pojmov in pravnih razmerij ni treba razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva, saj se šteje, da je tožena stranka z njihovim priznanjem priznala vsa dejstva, ki jih sestavljajo.
Sodišče mora glede na dejanske trditve tožeče stranke, katerih resničnost se predpostavlja, po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
V pravdi zaradi delitve skupnega premoženja pomeni trditev tožeče stranke, da so nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, prejudicialno pravno razmerje. Tožena stranka je z neodgovorom na tožbo glede tega predhodnega vprašanja priznala vsa dejstva, ki ga sestavljajo, med njimi tudi dejstvo, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta je bila določena v tožbi le za prvi zahtevek, ki pa sedaj ni povezan z revizijsko izpodbijanim delom pravnomočne sodbe. Revizija se tako nanaša le na drugi zahtevek, glede katerega pa vrednost spornega predmeta ni bila nikoli določena. Zato revizija ni dovoljena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ne bis in idem - pravna opredelitev dejanja – dokazni postopek - zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanke – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je policija obsojenčevo ravnanje obravnavala kot prometno nesrečo, obtožba in sodišče pa kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne gre za zatrjevano dvakratno odločanje o isti zadevi.
dovoljenost revizije – nedenarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja odpoved pravice souporabe, izpraznitev in izročitev pritličnega prostora v stanovanjski hiši. Ker ni označila vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije.
plačilni nalog - osebna zaznava - možnost izjave o prekršku
Če prekrškovni organ izda plačilni nalog, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji, krši prvi odstavek 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, ker storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.
zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO in AO-plus) - sklenitev zavarovanja - lastništvo motornega vozila
S tem, ko je tožnik sklenil permanentno avtomobilsko zavarovanje, katerega premija je bila plačana tudi s povračilom premije po nadomeščenih predhodnih policah, je zaradi zamenjave lastnika oz. uporabnika prenehalo zavarovanje AO plus. Ker pozneje le-to ni bilo več sklenjeno, tožnik iz tega zavarovanja ne more zahtevati zavarovalnine.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba – obljuba darila - priposestvovanje
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ker so med načini pridobitve lastninske pravice v 39. členu Stvarno pravnega zakonika navedeni pravni posel, dedovanje, zakon ali odločba državnega organa, sta pravilno ugotavljali, če je tožnik pridobil lastninsko pravico na podlagi daritve njegovih staršev. Toda v natančnem zapisu v pogodbi, ki opredeljuje obseg tožnikove solastninske pravice na stavbi, vrt na delu sporne parcele ni naveden. Če bi bil o tem govor ali celo ustni dogovor, kot trdi tožnik, tega pri darilni pogodbi ni mogoče upoštevati, ker gre za zelo oblično vrsto pogodbe in samoobljuba darila nima za posledico prenosa lastninske pravice.
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.ZOR člen 18.SZ člen 56, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 91, 109, 181. ZPPčlen 339, 339/2-14.
spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - predpostavke spremenjenih okoliščin - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam ter njihova nepričakovanost - najemna pogodba - spremembe neprofitne najemnine - načelo enakovrednosti dajatev - dolžnost sklenitve pogodbe - ponudba pravične prilagoditve ustreznih pogodbenih pogojev
Tožnica zahteva izpraznitev in izročitev stanovanja, ki ga toženka zaseda brez pravnega naslova, sklicujoč se na spremenjene okoliščine, zaradi katerih odklanja sklenitev najemne pogodbe po stanovanjskem pravu. Gre za dajatveni zahtevek, ki glede na trajajoče stanje ni mogel zastarati.
Tožnica se je kot skrben gospodarstvenik z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksa ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Spremenjene okoliščine so lahko podane tudi v primeru, ko je zaradi različnih razlogov pri sklepanju pogodbe podana delna neenakovrednost dajatev in je najemnina nižja od primerne tržne najemnine, vendar se s potekom časa ta začetna neenakovrednost še poveča, in to do takšne mere, da je izpolnjen standard spremenjenih okoliščin. Za njihov obstoj sicer ne zadostujejo spremembe tožničinih pravilnikov, temveč spremembe zakonsko regulirane neprofitne najemnine in njene primerjave s sporno najemnino ter ugotovljena dejstva, da sedanja najemnina tožnici ne prinaša dobička.
Ob ugotovitvah, da je v času sklepanja najemne pogodbe sporna najemnina presegala neprofitno najemnino, medtem ko je ponujena najemnina, čeprav po mnenju toženke upošteva inflatorna gibanja, od nje bistveno nižja, ni dvoma, da ne gre za ponudbo pravične prilagoditve.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - domneva nedolžnosti - dokazno breme - odgovor na pritožbo - izjava o odgovoru
Če izvedeni dokazi dokazujejo obtoženčevo krivdo z zadostno stopnjo gotovosti za obsodbo, ga bo sodišče spoznalo za krivega, če ne bo sam aktivno izpodbijal zanesljivosti in verodostojnosti izvedenih dokazov.
zastaranje – načelo pisnosti – poslovanje za svoj račun – dogovor strank o plačilu obveznosti iz poslovanja
Na revizijski stopnji neizpodbojna dejanska ugotovitev, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec prevzel celotno vodenje lokala in posloval za svoj račun, utemeljuje sklep, da je v notranjem razmerju na podlagi medsebojnega dogovora prevzel poravnavanje vseh obveznosti v zvezi s poslovanjem, kar vključuje tudi izplačilo plač zaposlenim.