Revizijo, ki jo je v revidentovem imenu vložila njegova pooblaščenka, bi bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
Ker je revizija v obravnavani zadevi na pristojno sodišče prispela po poteku roka za vložitev revizije, njene vložitve na nepristojno sodišče pa glede na navedeno ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, jo je sodnica poročevalka Vrhovnega sodišča na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrgla.
Kršitev pravil o prekluziji predstavlja t.i. relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. To pomeni, da za obstoj kršitve ne zadošča le neuporaba ali nepravilna uporaba kakšne določbe ZPP, pač pa mora biti kršitev procesnih pravil taka, da bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Obenem pa to pomeni, da mora vlagatelj pravnega sredstva izkazati ne le obstoj kršitve procesnega pravila, pač pa tudi verjetnost vpliva te kršitve na zakonitost in pravilnost sodbe oziroma rezultat postopka.
Ne glede na to, da se denarni tožbeni zahtevki v sodni praksi večinoma glasijo na „plačilo“ in ne „izročitev“ določenega denarnega zneska, ni dvoma, da tožnik od toženke ne zahteva izročitev denarja kot species. Že dejstvo, da sta pravdni stranki denar položili na račun pri banki onemogoča njegovo nadaljnjo individualizacijo v pravnem prometu.
Toženka dejstvu, da sta bili hranilni knjižici odprti na njeno ime, pripisuje v razmerju med pravdnima stranka preveliko težo, saj to ne pomeni, čigava so bila položena denarna sredstva. Hranilna knjižica in vpisi vanjo imajo posebno dokazno moč v razmerju med banko in vlagateljem (prim. 1044. člen ZOR), ne pa v razmerju med pravdnima strankama. Zato tudi trditveno in dokazno breme tožnika glede na hranilno vlogo položenih denarnih sredstev ni drugačno kot glede drugih relevantnih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0018252
ZS člen 113a. ZOZP člen 15. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - uporaba traktorja za vleko - vmesna sodba
Škoda, do katere je prišlo zaradi nenadnega premika traktorja ob vleki balirke (kamor sodi tudi njeno odpenjanje), čeprav na površini, ki ni namenjena javnemu prometu, je škoda, ki je nastala pri običajni funkciji traktorja in je krita z obveznim zavarovanjem v prometu.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - nevpisana lastninska pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - pogodbena zastavna pravica
Upravičeno je pričakovati večjo skrbnost od golega zaupanja v zemljiškoknjižno stanje od toženke, ki ji, med drugim, zavarovanje terjatev na nepremičninah predstavlja poslovno dejavnost, in ki je vedela, da gre za nepremičnine, ki so grajene za nadaljnjo prodajo in na katerih etažna lastnina še ni vzpostavljena. Zemljiškoknjižno stanje pri nepremičninah, na katerih etažna lastnina še ni vzpostavljena, ne more odsevati dejanskega lastninskega stanja na posameznih stanovanjskih enotah.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica uporabe jezika v postopku – tolmač – pravice obrambe
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ko so v postopku opravljena procesna dejanja brez tolmača, kar ima za posledico, da obdolženec ne more dejavno uresničevati svojih procesnih upravičenj, je med drugim podana, ko je obdolženec (ali zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec) kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek. Pogoja za kršitev sta torej upravičenčeva zahteva in glavna obravnava, medtem ko je to v primerih drugih procesnih dejanj podlaga za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki mora biti glede učinkov na zakonitost sodbe posebej obrazložena.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-8. OZ člen 347, 375, 376, 381. ZOR člen 279, 369, 372, 400.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - obresti - pogodbene obresti - zamudne obresti - kdaj obresti prenehajo teči - prepoved ultra alterum tantum - zastaranje terjatev - občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - obrestne obresti - prepoved anatocizma
V skladu z ustaljeno sodno prakso je procesni standard obrazloženosti sodišča druge stopnje nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Zato tudi ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe in tudi ni pomembno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in končno zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo.
Določba 376. člena OZ2 (prepoved ultra alterum tantum) je bila v izpodbijani sodbi uporabljena tako, kot se glasi; sodišči prve in druge stopnje sta v skladu z navedeno povsem jasno zakonsko določbo, ki ne dopušča nobene drugačne pomenske razlage kot izhaja iz jezikovne analize povzetka besedila določbe, pravilno poudarili, da obresti prenehajo teči, ko dosežejo glavnico, tudi v primerih, kakršen je sporni, ko so začele teči že pred uveljavitvijo OZ.
Ni materialnopravno utemeljen revizijski očitek, da bi moral biti upoštevan triletni rok iz 372. člena ZOR v delu zahtevka kapitaliziranih zamudnih obresti, saj v takšnih primerih velja tisti zastaralni rok, ki velja za vtoževano glavnico - v skladu z določbama 369. člena ZOR, kot tudi kasnejšega 347. člena OZ; v takšnih primerih namreč predstavljajo zamudne obresti takšno akcesorijo glavnici, da zastarajo v času, ki velja za izvorno glavnično terjatev. Zastaranje je logično poenoteno, vezano na zastaralni rok, ki velja za zahtevek za plačilo glavnice. Temelj tožbenega zahtevka je v glavnici in ne v zamudnih obrestih, ki predstavljajo zgolj postransko dajatev k vtoževani glavnici, kar po navedenih specialnejših določbah, ki je urejala oziroma ureja zastaranje, spremeni oziroma podaljša zastaralni rok. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da v tem primeru ne gre za občasne dajatve v smislu 372. člena ZOR, za katere velja triletni zastaralni rok, temveč velja enak - splošni petletni zastaralni rok kot za glavno terjatev (vrnitev posojila v enkratnem znesku).
Materialno pravno je utemeljen revizijski očitek, da nista bili upoštevani določbi drugega odstavka 279. člena in 400. člena ZOR (po 1. 1. 2002 – 375. člen in 381. člen OZ), saj je sodišče prve stopnje, temu pa je smiselno pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, ko je zavrnilo vse pritožbene očitke, pravnomočno prisodilo tudi kapitalizirani znesek zamudnih obresti od pogodbenih obresti od zapadlosti do vložitve tožbe. V skladu z navedeno zakonsko ureditvijo takšne procesne zamudne obresti lahko tečejo le od vložitve tožbe dalje.
Sklicevanje na obrazložitev predhodnega sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora, ni sporno, če je sklep, na katerega se sklicuje, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o ponovnem podaljšanju upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - opredelitev do navedb v pritožbi - vabilo na narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice nepristopa na narok - načelo pomoči prava neuki stranki - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb tožene stranke o tem, da je aktivno prispevala k preiskavi alkoholiziranosti s tem, ko se je zglasila na policijski postaji v časovnem okviru, ki je omogočal preiskavo alkoholiziranosti z odvzemom krvi (glede na splošno znano dejstvo o prisotnosti alkohola v krvi še več ur po zaužitju);
- ali skopo opozorilo na možne negativne posledice prekluzije v vabilu stranki na glavno obravnavo zadostuje standardu načela pomoči prava neuki stranki ter ali je v predmetni zadevi glede na skopo opozorilo toženi stranki kot prava neuki stranki mogoče očitati neskrbnost zaradi neudeležbe na naroku dne 17. 11. 2014, upoštevaje zaplete s pridobitvijo brezplačne pravne pomoči, kljub temu, da je tožena stranka sodišče pravočasno prosila za preložitev naroka ter kot razlog navedla omenjeni zaplet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018237
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. EKČP člen 2. OZ člen 179.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do življenja - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali odškodnina v višini 7.500,00 EUR predstavlja ustrezno nadomestilo tožniku za ugotovljene kršitve človekovih pravic.
ZKP v drugem odstavku 26. člena daje zasebnemu tožilcu možnost, da zasebno tožbo vloži pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. Gre za izbirno krajevno pristojnost, zato se sodišče, pri katerem je zasebna tožba vložena in ima obdolženec na območju tega sodišča stalno ali začasno prebivališče, ne more izreči za krajevno nepristojno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nedvomno podan, kadar je sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS0018221
SPZ člen 66. OZ člen 3, 5, 11, 190, 198. ZNP člen 112. ZST-1 člen 13.
neupravičena pridobitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - uporabnina - venie contra factum proprium - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pravica do izjave v postopku - zaslišanje strank - sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - revizijski postopek
Upravičenost tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine zoper druge solastnike je treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava (iz 3., 5. in 11. člena OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
ZZK-1 člen 8, 8/1. ZTLR člen 25. ZOR člen 210, 210/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - pridobitev nepremičnine od nelastnika - obogatitev - poslovodstvo brez naročila - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker tožnica ni podala ugovorov toženčevi veljavni pridobitvi lastninske pravice na podlagi odplačnega pravnega posla, s svojim tožbenim zahtevkom, ki temelji na originarno pridobljeni lastninski pravici na račun toženčevega pravnega prednika, proti njemu ne more uspeti.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari - dejanska uporaba tuje stvari
Revizija se opusti glede vprašanja, ali je za nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist na podlagi 198. člena OZ potrebno izkazovati in dokazovati, da je tisti, ki je imel stvar v posesti, tujo stvar dejansko uporabljal in se z uporabo okoristil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002877
OZ člen 10, 126, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12. ZS člen 105a.
gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC - dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojnost sodišče
Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače.
Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev.
Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo.
V zvezi z uveljavljano neupravičeno obogatitvijo tožnici nista izkazali, da bi bilo njeno premoženje (zaradi zatrjevanega prikrajšanja tožnic) povečano ali ohranjeno (ker naj bi morala plačati stroške, pa jih ni). Zaradi neplačila stroškov, ki so nastali zaradi nečesa, kar samo po sebi ni rezultiralo v koristi za toženko, namreč ne moremo sklepati o ohranitvi (denarnega) premoženja v smislu neupravičene obogatitve, temveč kvečjemu o škodi, ki je s tem nastala tožnicama.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1-6. ZKP člen 213d, 299, 301. ZIKS člen 83. URS člen 21, 22, 23, 27.
upravni spor - akt oziroma dejanje, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist
Za odločanje o zatrjevani kršitvi oziroma posegu v tožnikove ustavne pravice z dejanji vklepanja v zavodu in načinom prevoza od zavoda do sodišča oziroma do naroka za glavno obravnavo je (bilo) pristojno Upravno sodišče, saj ni bilo drugega učinkovitega sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje pa je ob obravnavi tožbe v tem delu napačno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in napačno zavrglo tožbo kot da očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Po tej določbi je mogoče tožbo zavreči, kadar gre za pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo, ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali o kakšni njegovi neposredni na zakon oprti osebni koristi oziroma z dejanjem ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Že na prvi pogled mora biti očitno, da mu določena pravica ne pripada oziroma da izpodbijani akt (ali dejanje) ne posega v njegove pravne koristi.
Glede zatrjevanih posegov v ustavne pravice z uporabo prisilnih ukrepov in številčnim spremstvom pravosodnih policistov na glavni obravnavi pa ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v samem kazenskem postopku. V okvir vodstva glavne obravnave, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, sodi tudi odločanje o uporabi sredstev za vklepanje obtoženca ter navzočnosti pravosodnih policistov. Predsednik senata je gospodar postopka in vodi postopek ter skrbi za red v sodni dvorani. Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, lahko pa bi jih uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča. Tako bi lahko v pritožbi uveljavljal tudi zatrjevane posege v domnevo nedolžnosti ter nezmožnost oziroma oviranje pri učinkoviti obrambi zaradi zatrjevanih prekomernih ukrepov vklepanja in preštevilčnega spremstva pravosodnih policistov. Torej ima, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, zagotovljeno drugo (primarno) sodno varstvo.
dovoljenost revizije - dopuščena revizija - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti - zavrženje revizije
Ker v sporih majhne vrednosti revizije ni, revizija (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR108/2015 z dne 25. 9. 2015 dopustilo) ni dovoljena.