Poprejšnji udarec s kolenom v obraz, čemur je posledično sledila motnja zavesti in brcanje na tleh ležečega oškodovanca, gotovo predstavlja način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
ZGD člen 564, 564. ZZK-1 člen 24, 25, 28, 28/3, 24, 25, 28, 28/3.
vpis v zemljiško knjigo - hipoteka
Glede na dejstvo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar poudarja večkrat tudi sama pritožba in da zato tudi pritožnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, je jasno, da podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v korist katere je hipoteka ustanovljena.
V pravdi, kot je obravnavana, so solastniki zemljišča, ki so toženi na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, lahko le enotni in nujni sosporniki, nedeljivost pravnega razmerja izvira namreč iz pravne narave tega razmerja.
ZS člen 15, 15. ZPP člen 104, 104/1, 108, 104, 104/1, 108.
jezik v postopku - nepopolna vloga
Zakon o sodiščih v 15. čl. določa, da sodišča v Republiki Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oz. madžarski jezik. Tak primer ni podan, tožnika bi morala sodišču glede na določbo 1. odst. 104. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloge predložiti v slovenskem jeziku, in ker tega nista storila, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po določbah 108. čl. ZPP, torej določbah, ki veljajo za nerazumljive vloge, in ker vloge tožnika nista popravila, je sodišče pravilno postopalo, kolikor listin v tujem jeziku ni upoštevalo.
Če dolžnik ne predloži seznam svojega premoženja, postopa sodišče po 4. in 5. odstavku 31. člena in sicer, če dolžnik ne predloži seznama v določenem roku, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika, če pa dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. čl. ZIZ.
Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.
Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.
Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 150.
tožba - plačilo
9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval.