• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep III Cp 5370/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50790
    ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.
    izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

    dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

    izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

    določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

    vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

    odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

    stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

    stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

    za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

    bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

    dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

    zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

    Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

    po 1. odst. 116. člena ZPP.

     
  • 82.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 83.
    VSK sodba Kp 274/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01575
    ZKP člen 329, 329.
    zavrnitev dokaznega predloga
    V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu. Dokazni predlog se mora seveda nanašati na pravnorelevantno okoliščino, ob odločanju o tem, ali mu bo sodišče ugodilo ali ne, pa je potrebno pretehtati vsak dokazni predlog, najprej samega zase, nato pa tudi v luči pričakovanja, v kolikšni meri bo lahko tak dokazni predlog prispeval k boljši razjasnitvi dejanskega stanja.

     
  • 84.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 85.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 86.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 87.
    VSK sodba I Cp 1438/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01452
    ZOR člen 99, 270, 274, 99, 270, 274.
    razlaga pogodbe - pogodbena kazen - namen pogodbenikov
    Da bi bila pogodbena volja drugačna, kot je zapisana v avtorski pogodbi, se ni nikoli med postopkom zatrjevalo, zato je bila razlaga pogodbe v tem sporu samo problem uporabe prava in ne problem ugotavljanja dejanskega stanja. Iz zapisane pogodbe je bil skupen namen pogodbenikov jasen. Če je bila pogodbena volja toženca drugačna, kot je zapisana, pa bi moral toženec na to razliko med izjavljeno in dejansko voljo pravočasno opozoriti, saj bi sodišče raziskovalo, ali je skupen namen pogodbenikov drugačen kot je bil izjavljen v pisni pogodbi samo, če bi se zatrjevalo, da so pogodbena določila kakorkoli sporna.

     
  • 88.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 89.
    VSL sklep III Cp 4367/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0051514
    ZIZ člen 67, 67.
    nasprotna izvršba - pogoj
    Dolžnik je plačal nekaj, kar bi šele moralo biti predmet odločitve

    sodišča, zoper katero bi se dolžnik, če se z njo (potrebnostjo

    izvršilnih storškov) ne bi strinjal, lahko pritožil. Dolžnik tako ne

    zahteva od upnika, da naj mu vrne nekaj, kar je prejel z izvršbo

    oziroma z opravo izvršilnih dejanj, ampak nekaj, kar mu je dolžnik

    sam izpolnil.

     
  • 90.
    VSL sklep II Cp 4696/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51001
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
    Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

    tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

    dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

    tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

    zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

    nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

    dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

    sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

     
  • 91.
    VDS sklep Psp 619/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03703
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.
    izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov
    Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.

     
  • 92.
    VSL sklep IV Cp 4938/2005
    14.12.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL50086
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZNP člen 21, 37, 21, 37. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8, 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8.
    stiki otroka s staršem - otrokova želja - nepravdni postopek - odvzem možnosti obravnavanja
    Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

    otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

    tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

    stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

    zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

    nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

    katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

    predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

    nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

    pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

    stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

    imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

    Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

    sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

    upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

    spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

    predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

    tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

    zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

    nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

    predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

    naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

     
  • 93.
    VSL sodba I Cpg 100/2003
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05704
    ZFO člen 26, 26/7, 26, 26/7. ZUS člen 2, 2/3. ZPP člen 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4, 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4.
    stvarna pristojnost upravnega sodišča - občina
    Za odločanje o sporih med lokalno skupnostjo in državo za

    plačilo sredstev iz 7. odst. 26. člena ZFO je stvarno

    pristojno upravno sodišče.

     
  • 94.
    VSK sodba I Cp 972/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01680
    Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 150.
    tožba - plačilo
    9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval.

     
  • 95.
    VSK sklep I Cp 806/2004
    13.12.2005
    nepravdno pravo
    VSK01753
    ZNP člen 118, 118/3, 118, 118/3.
    skupno premoženje - napotitev na pravdo
    Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna, so torej zgrešeni, saj se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je nasprotni udeleženec že postal lastnik osebnega avtomobila oziroma ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, saj samo datum sklenitve pogodbe glede na naravo leasing pogodbe še ne daje zanesljivega zaključka, da gre za skupno premoženje strank.

     
  • 96.
    VSK sklep I Cp 851/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01490
    ZPPDUP člen 40, 40.
    pristojnost sodišča - premoženjskopravni zahtevek
    Spor zaradi neustrezne postavitve groba oz. betonskega okvirja je premoženjskopravni spor, o katerem odloča sodišče v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku

     
  • 97.
    VSK sklep I Cp 1650/2005
    13.12.2005
    sodne takse
    VSK01831
    ZST člen 4, 4/1, 5, 13, 14, 4, 4/1, 5, 13, 14.
    obročno plačilo
    Obročno plačilo takse je oblika taksne oprostitve.

     
  • 98.
    VSK sodba I Cp 889/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01821
    ZPP člen 236, 236.
    dokazni predlog - zaslišanje prič
    Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.

     
  • 99.
    VSK sklep I Cp 960/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01558
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    skupno premoženje zakoncev - provizija - pogodbena kazen
    Obrazložitev sodbe pa ne daje odgovora na trditve tožeče stranke, da gre pri nakupu stanovanja, pri katerem sodelujeta oba zakonca, ki skupaj nastopata v kontaktu s tožečo stranko in skupaj izražata voljo za nakup stanovanja ter sta glede tega soglasna, za skupno premoženje, čeprav je pogodba (formalno) sklenjena le na ime enega in da je tako bilo tudi v obravnavanem primeru. Pomembno je tudi, v kakšnih okoliščinah in kdaj je bila pogodba o posredovanju s tožencem podpisana. Ker ni ocene vseh teh okoliščin, je neprepričljiv zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni zavezan plačati provizije, češ da tožeča stranka zanj ni posredovala pri sklenitvi pogodbe.

     
  • 100.
    VSK sodba I Cp 967/2005
    13.12.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01829
    ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1.
    skupno premoženje zakoncev
    Okoliščina, da premoženje, vozilo, ni v celoti odplačano ob nastanku spora oziroma ob razpadu skupnosti, tudi ni pravno odločilna, saj gre le za vprašanje dolgov, plačilo le-teh pa se reši v okviru pravil obligacijskega prava.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>