• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    VSL sodba II Cp 2366/2005
    12.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50958
    ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    odškodnina - stroški postopka
    Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama ni sporen, tožeči

    stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za vso škodo, ki je

    tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne 27.1.1999, je

    sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je

    odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le

    64,66% materialne škode.

    Ker bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke

    in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi tožeča stranka

    zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini dosojenega

    zneska za nematerialno škodo, je tožeča stranka upravičena do

    povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na uspeh v pravdi.

     
  • 802.
    VSL sklep I Kp 1268/2005
    12.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22688
    ZKP člen 83, 236, 236/2, 237, 83, 236, 236/2, 237.
    izločitev dokazov - nedovoljen dokaz
    Senat sodišča prve stopnje ni ravnal pravilno, ko je v fazi

    ugovornega postopka iz spisa izločil izjavo privilegirane priče -

    obtoženčevega sina, ker ta ni bil popolno poučen o svoji pravici, da

    mu ni potrebno pričati. Okoliščina, da preiskovalni sodnik pričo ob

    njeni izjavi, da se ne odpoveduje pravici pričati, ni poučil, da se

    bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba tudi v primeru, če se

    bo na glavni obravnavi odpovedala pričanju, oziroma takšno opozorilo

    ni bilo vpisano v zapisnik, ni identična kateremu od primerov,

    taksativno naštetih v členu 237 ZKP, ob izpolnitvi katerih sodišče ne

    sme na izpoved priče opreti svoje odločbe. Zato ne gre za neveljaven

    dokaz, pač pa bi lahko pomanjkljiv pravni pouk vplival na

    verodostojnost dokaza, kar pa bo sodišče prve stopnje lahko

    ugotavljalo šele po zaslišanju priče na glavni obravnavi, v kolikor

    se bo priča tej pravici odpovedala. Utemeljeni pritožbi okrožne

    državne tožilke je zato pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani

    sklep razveljavilo.

     
  • 803.
    VSL sklep III Cp 4558/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50772
    ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora
    Dolžnik je v ugovoru z dne 28.1.2005 navedel, da je bila med

    strankama dne 8.10.2003 sklenjena leasing pogodba št. 10287/03, na

    podlagi katere je bil dogovorjen leasing rabljenega osebnega vozila

    VW PASSAT 1,9 TDI letnik 2002, da je v skladu z dogovorom plačal

    začetni obrok v znesku 1,518.000,00 SIT in nato še obroke vključno do

    aprila 2004, nadaljnjih pa ne več, saj navedenega vozila ni nikoli

    prevzel, niti ga ni videl, upniku pa zato ni ničesar dolžan. Dolžnik

    je v ugovoru v dokaz svojih navedb predlagal vpogled v navedeno

    leasing pogodbo in njegovo zaslišanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja,

    da je takšen ugovor glede na določbo 2. odst. 61. člena ZIZ

    obrazložen, saj je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga

    utemeljuje, in predlagal dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva,

    ki jih navaja v ugovoru.

     
  • 804.
    VSL sodba II Cp 449/2005
    12.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50950
    ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Športni rekvizit, ki se ga uporablja v skladu z njegovim namenom pri

    športni vzgoji osnovnošolskih otrok ali pri njihovi igri, ni mogel

    predstavljati nevarne stvari, saj nevarnost ne izvira iz same stvari,

    kot to terja zakon. V konkretnem primeru je predmet postal nevaren

    šele z uporabo, ki je v nasprotju z njegovim namenom oziroma z

    nepravilno uporabo. Nastala škoda pa v takšnih primerih ni

    realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena

    objektivna odgovornost.

     
  • 805.
    VSK sklep II Cp 944/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01291
    ZJSRS člen 28a. ZIZ člen 55, 55.
    ugovor dolžnika - ugovorni razlog
    Sklad kot upnik ima pravico, da se odloči, ali bo dolžniku odpisal dolg, nikakor pa ta upnikova pravica ne predstavlja ugovornega razloga za dolžnika, ki ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi z upnikom sklenil takšen dogovor o (delnem ali celotnem) odpisu dolga.

     
  • 806.
    VSC sklep Cp 1611/2005
    12.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01177
    ZZZDR člen 105, 105a, 129, 129a, 130, 105, 105a, 129, 129a, 130. ZNP člen 37, 37.
    koristi otroka - preživljanje otrok - sporazum
    Pri presoji koristnosti sporazumno dogovorjene višine preživninske obveznosti starša je potrebno le-to presojati tudi v povezavi z možnostjo pridobitve sredstev družbene pomoči (otroških dokladov, štipendije otroka).

     
  • 807.
    VSK sodba Kp 65/2005
    12.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01368
    ZKP člen 305, 306, 307, 308, 305, 306, 307, 308.
    glavna obravnava
    Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da vloga za preložitev glavne obravnave, ki jo je obdolženčev zagovornik poslal le malo pred pričetkom le-te, ne more predstavljati opravičljivega razloga, zakaj zagovornik na glavno obravnavo ni pristopil. Kot razlog za preložitev glavne obravnave in za svoj nepristop nanjo zagovornik v tej vlogi navaja, da je mnenja, da ni pogojev za opravo glavne obravnave. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je ocena pogojev za to, ali je glavno obravnavo moč opraviti ali ne, v pristojnosti sodišča, ne pa morebiti strank, ki pa so se po drugi strani vabilu sodišča dolžne odzvati, kakor hitro so pravilno vabljene, ali pa v nasprotnem primeru sprejeti posledice, ki jih nepristop na glavno obravnavo pač prinaša.

     
  • 808.
    VSL sklep IV Cp 4635/2005
    12.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL49794
    ZZZDR člen 105, 105.
    varstvo in vzgoja otroka - strokovni sodelavec
    Pritožbeno sodišče opozarja na ustreznost predloga izvedenke, da bi

    bilo v obravnavanem primeru, ob obstoju začasne odločitve o tem pri

    katerem od staršev naj bo otrok, in tudi za ceno začasne odložitve

    končne odločitve, zaradi uveljavitve največje koristi otroka,

    pritegniti oba starša v postopek strokovnega svetovanja oziroma

    mediacije, kjer bosta razjasnila starševsko vlogo in kaj je v

    otrokovo korist, hkrati pa omogočiti redno psihoterapijo otroka z

    namenom vzpostavitve pristnega odnosa z obema staršema.

     
  • 809.
    VSL sklep III Cp 3255/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50781
    ZIZ člen 64, 189, 189/5, 189/6, 64, 189, 189/5, 189/6.
    izvršba na nepremičnine - prodajni narok in domik - zbiranje najboljšega ponudnika - odobritev pravnega posla - domik nepremičnine - ugovor tretjega
    V konkretnem primeru sta tretja vložila ugovor, potem ko je sodišče v

    skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo

    najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, ni pa

    še izdalo sklepa o domiku. Ker izdanega sklepa sodišča prve stopnje o

    ugotovitvi najboljšega ponudnika in napotitvi na pridobitev odobritve

    ni mogoče enačiti z domikom, učinki domika niso mogli nastopiti. Ker

    sta tretja ugovor vložila, potem ko je sodišče v skladu s 5.

    odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo najboljšega

    ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, a pred izdajo

    sklepa o domiku, njun ugovor ni prepozen.

     
  • 810.
    VSC sklep Cp 1535/2005
    12.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01262
    ZZZDR člen 65, 71, 65, 71.
    stiki otroka s staršem - mladoletni otrok
    Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče.

     
  • 811.
    VSL sklep II Cp 2858/2005
    12.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50256
    ZD člen 123, 123/1, 132, 214, 123, 123/1, 132, 214. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    prekinitev pravdnega postopka - smrt stranke - nadaljevanje postopka
    Na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP so lahko izpolnjeni pogoji za

    nadaljevanje pravdnega postopka zoper dediče umrle pravdne stranke

    šele takrat, ko so dediči tudi pravnomočno ugotovljeni v zapuščinskem

    postopku.

     
  • 812.
    VSL sklep IV Cp 4161/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50064
    ZIZ člen 15, 29, 29/1, 29/2, 58, 58/2, 15, 29, 29/1, 29/2, 58, 58/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka
    V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku

    načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele

    kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi.

    V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče

    drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za

    vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa

    tega izrecno ne določa, torej tudi ne za odgovor na ugovor. Zato

    opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno

    absolutne bistvene kršitve postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena

    v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V izvršilnem postopku

    namreč postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa

    opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju

    to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v

    primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na

    okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda

    sklep brez naroka (2. odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega

    primera pa vendarle pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo

    vročitve odgovora na ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev

    določb postopka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla

    relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti

    plačevanja preživnine in za to predložila dokazila. Na te navedbe

    odgovora na ugovor in njemu predložene dokaze je izvršilno sodišče

    tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o upničinem rednem šolanju.

    Vloge torej ni vročilo upniku, na dejstva, ki jih je v njej navedla

    upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je oprlo svojo

    odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost, da se izjavi

    o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.

     
  • 813.
    VSL sodba I Cp 1165/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50367
    ZIZ člen 221, 221/3, 221, 221/3.
    izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - odškodninska odgovornost
    V okviru 3. odst. 221. člena ZIZ, ki je veljal do novele ZIZ-A,

    zadošča, da je upnik priskrbel ustrezno usposobljene izvajalce

    storitev oz. dejanj, ki jih je moral zagotoviti po tem določilu, in

    bi bilo predalekosežno od njega zahtevati, da poleg tega še sam

    opravlja kontrolo izvajanja teh storitev.

     
  • 814.
    VSL sklep II Cp 346/2004
    12.10.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL50258
    Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del, ZASP člen 148, 28, 176.
    javno predvajanje avtorskih glasbenih del
    Po tarifni št. III-A Tarife za javno priobčitev glasbenih del lahko

    tožeča stranka zahteva plačilo od gostinskih obratov z mehanično

    glasbo tako, če se ta predvaja iz glasbenega stolpa, kot tudi, če se

    predvaja preko radijskega ali televizijskega sprejemnika. Ker je

    tožeča stranka v postopku pravočasno zatrjevala, da je v lokalu tudi

    televizijski sprejemnik in za to predložila ustrezne dokaze, bi

    moralo sodišče tudi ob ugotovitvi, da v lokalu ni glasbenega stolpa,

    tožbenemu zahtevku delno ugoditi.

     
  • 815.
    VSL sklep I Cpg 858/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL06243
    ZPPSL člen 155, 155/2, 155/3, 155, 155/2, 155/3. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
    začasna odredba - ločitvena pravica - prodaja nepremičnine v stečaju
    Prerekanje pravočasno prijavljene ločitvene pravice ni ovira za

    prodajo premoženja, na katerem obstaja zatrjevana ločitvena pravica.

    S tem pa se izkaže, da je upnikova pritožba zoper sklep o zavrnitvi

    njegovega predloga za izdajo začasne odredbe neutemeljena.

     
  • 816.
    VSL sklep III Cp 3539/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48588
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, tar.št.15, tar.št. 1, 1/4, tar.št. 4.
    javna dražba - stroški - izvršitelj
    Na javni dražbi se zarubljene stvari niso prodale, ker nanjo ni

    pristopil noben kupec. Pravilnik za primer, če je javna dražba

    neuspešna ali neizvedena, ne vsebuje izrecne določbe o tem, kakšno

    plačilo pripada izvršitelju. Ker sta oprava rubeža in izvedba javne

    dražbe s stališča izvršitelja podobni opravili, se je sodišče prve

    stopnje pri odmeri izvršiteljevih stroškov v skladu z tar.št. 15

    Pravnilnika pravilno oprlo na 4. odstavek tar.št. 1, po katerem je

    izvršitelj v primeru, če je rubež neuspešen ali neizveden iz

    razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma

    ker ni rubljivih stvari, upravičen do plačila v višini 25 % plačila

    po tej tarifni številki.

     
  • 817.
    VSL sodba in sklep I Cp 395/2004
    12.10.2005
    STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50369
    ZOR člen 58, 58. SZ člen 39, 39. ZIZ člen 272, 272.
    najemna pogodba - začasna odredba
    Če se pogodbenika ne sporazumeta o vseh bistvenih sestavinah najemne

    pogodbe, najemna pogodba ni bila sklenjena. Takšna pogodba tudi ne

    more konvalidirati, saj morata biti glede vsebine soglasni obe

    stranki, obe pa morata tudi v pretežnem delu izpolniti obveznost.

    Pri regulacijskih začasnih odredbah mora sodišče postopati

    restruktivno, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja, zato mora

    predlagatelj izkazati, da bi mu brez izdaje začasne odredba nastala

    nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda.

     
  • 818.
    VSK sodba Kp 383/2005
    12.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01219
    KZ člen 326, 326/2, 326, 326/2. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
    uvedba preiskave - utemeljen sum - ogrožanje varnosti javnega prometa
    Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.

     
  • 819.
    VSK sklep II Cp 1107/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02547
    ZIZ člen 44, 44.
    sprememba firme upnika
    Upnik je sporočil sodišču prve stopnje, da je na podlagi sklepa spremenil ime firme in priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja navedeno dejstvo, ta je spremenil ime po izdaji sklepa o izvršbi. Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je upnik vseskozi isti subjekt, le njegovo ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga in izdaji sklepa o izvršbi. Sprememba firme gospodarske družbe ne pomeni spremembe stranke v postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je na predlog upnika uskladilo naziv stranke z vpisom v sodni register.

     
  • 820.
    VSL sodba I Kp 568/2005
    12.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22694
    KZ člen 221, 221/2, 221, 221/2, 221, 221/2.
    prikrivanje
    Povsem običajno je, da se telefoni na črnem trgu preprodajajo brez

    polnilcev in SIM kartice, saj je splošno znano, da imajo vsi

    telefoni iste znamke enake polnilce ne glede na vrsto telefona, prav

    tako pa je običajno, da prodajalci obdržijo svoj SIM kartico zato, da

    imajo še naprej isto telefonsko številko.

    Pogosto se telefoni preprodajajo brez papirjev o lastništvu, saj se

    teh papirjev po izteku garancijskega roka nikjer ne potrebuje. Samo

    dejstvo, da je obdolženi telefon kupil od neznanca v lokalu, ki ga je

    prvič videl, pa sicer je indic, ki pa sam po sebi ni dovoj, da bi

    obdolžencu z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, lahko

    dokazali kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odstavku 221. člena

    KZ.

     
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>