• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    VSL sklep III Cp 3255/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50781
    ZIZ člen 64, 189, 189/5, 189/6, 64, 189, 189/5, 189/6.
    izvršba na nepremičnine - prodajni narok in domik - zbiranje najboljšega ponudnika - odobritev pravnega posla - domik nepremičnine - ugovor tretjega
    V konkretnem primeru sta tretja vložila ugovor, potem ko je sodišče v

    skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo

    najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, ni pa

    še izdalo sklepa o domiku. Ker izdanega sklepa sodišča prve stopnje o

    ugotovitvi najboljšega ponudnika in napotitvi na pridobitev odobritve

    ni mogoče enačiti z domikom, učinki domika niso mogli nastopiti. Ker

    sta tretja ugovor vložila, potem ko je sodišče v skladu s 5.

    odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo najboljšega

    ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, a pred izdajo

    sklepa o domiku, njun ugovor ni prepozen.

     
  • 802.
    VSK sodba Kp 383/2005
    12.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01219
    KZ člen 326, 326/2, 326, 326/2. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
    uvedba preiskave - utemeljen sum - ogrožanje varnosti javnega prometa
    Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.

     
  • 803.
    VSK sklep II Cp 1107/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02547
    ZIZ člen 44, 44.
    sprememba firme upnika
    Upnik je sporočil sodišču prve stopnje, da je na podlagi sklepa spremenil ime firme in priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja navedeno dejstvo, ta je spremenil ime po izdaji sklepa o izvršbi. Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je upnik vseskozi isti subjekt, le njegovo ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga in izdaji sklepa o izvršbi. Sprememba firme gospodarske družbe ne pomeni spremembe stranke v postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je na predlog upnika uskladilo naziv stranke z vpisom v sodni register.

     
  • 804.
    VSL sklep III Cp 4488/2005
    12.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50773
    ZIZ člen 34, 36, 64, 64/1, 34, 36, 64, 64/1. ZPP člen 117, 117/3, 117, 117/3.
    sklep o izvršbi - vrnitev v prejšnje stanje - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za

    vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik predlagal

    šele v ugovoru z dne 1.4.2005, je glede na določbo 3. odstavka 117.

    člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepozen. Dolžnik bi lahko takšen

    predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil najkasneje dne 26.8.2004,

    to je v 3 mesecih od dne 26.5.2004, ko je nastopila dolžnikova zamuda

    roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Tudi ugovor dolžnika

    zoper sklep o izvršbi, vložen dne 1.4.2005 je zato prepozen.

    Dolžnikov ugovor o tem, da premičnine, na katere je dovoljena

    izvršba, niso njegova last in da je zato navedeni sklep neizvršljiv,

    je bilo potrebno zavrniti, saj lahko takšen ugovor vloži le tisti, ki

    verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje

    izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ), ne pa tudi sam dolžnik.

     
  • 805.
    VSL sklep III Cp 3487/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI
    VSL50754
    ZDavP člen 44, 44/2, 44, 44/2. ZIZ člen 17, 42, 17, 42.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - davčni postopek
    Seznam zaostalih davčnih obveznosti, ki ni bil overjen s strani

    direktorja davčnega urada, kot to zahteva 2. odst. 44. člen Zakona o

    davčnem postopku, nima lastnosti izvršilnega nalova, ki se presoja po

    materialnem pravu. Zato ne gre v tem primeru za nepopolno vlogo v

    smislu 42. člena ZIZ, na kar se sklicuje upnik, ki neutemeljeno

    zahteva, da bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi izvršilnega

    naslova, tako da bi ga overil direktor davčnega urada, saj mora

    izvršilni naslov obstajati že ob vložitvi izvršilnega predloga.

     
  • 806.
    VSL sklep III Cp 4558/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50772
    ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora
    Dolžnik je v ugovoru z dne 28.1.2005 navedel, da je bila med

    strankama dne 8.10.2003 sklenjena leasing pogodba št. 10287/03, na

    podlagi katere je bil dogovorjen leasing rabljenega osebnega vozila

    VW PASSAT 1,9 TDI letnik 2002, da je v skladu z dogovorom plačal

    začetni obrok v znesku 1,518.000,00 SIT in nato še obroke vključno do

    aprila 2004, nadaljnjih pa ne več, saj navedenega vozila ni nikoli

    prevzel, niti ga ni videl, upniku pa zato ni ničesar dolžan. Dolžnik

    je v ugovoru v dokaz svojih navedb predlagal vpogled v navedeno

    leasing pogodbo in njegovo zaslišanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja,

    da je takšen ugovor glede na določbo 2. odst. 61. člena ZIZ

    obrazložen, saj je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga

    utemeljuje, in predlagal dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva,

    ki jih navaja v ugovoru.

     
  • 807.
    VSL sodba IV Cp 4657/2005
    12.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51346
    ZZZDR člen 78, 78/1, 78, 78/1.
    varstvo in vzgoja otroka - rejništvo
    Ugotovljeno dejansko stanje omogoča dva pomembna zaključka. Najprej,

    da ne tožnik (ki nima rešenega stanovanjskega problema) ne toženka

    (ki je odvisna od alkohola) ne izpolnjujeta pogojev, da bi se N.

    zaupala v varstvo in vzgojo enemu od njiju, in drugič, da se je

    deklica v rejniško družino dobro vživela, vzpostavila ustrezne

    emocionalne odnose, se vedenjsko in emocionalno ustalila in bila

    deležna varnosti, ki je potrebna za njen nemoten nadaljnji razvoj.

    Ker gre za situacijo, v kateri bi bile v primeru, če bi sodišče

    otroka zaupalo v varstvo in vzgojo enemu od staršev, ogrožene njegove

    koristi, zlasti dekličin razvoj, je utemeljen poseg v roditeljsko

    pravico staršev v obliki oddaje otroka rejnici.

     
  • 808.
    VSL sklep IV Cp 4635/2005
    12.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL49794
    ZZZDR člen 105, 105.
    varstvo in vzgoja otroka - strokovni sodelavec
    Pritožbeno sodišče opozarja na ustreznost predloga izvedenke, da bi

    bilo v obravnavanem primeru, ob obstoju začasne odločitve o tem pri

    katerem od staršev naj bo otrok, in tudi za ceno začasne odložitve

    končne odločitve, zaradi uveljavitve največje koristi otroka,

    pritegniti oba starša v postopek strokovnega svetovanja oziroma

    mediacije, kjer bosta razjasnila starševsko vlogo in kaj je v

    otrokovo korist, hkrati pa omogočiti redno psihoterapijo otroka z

    namenom vzpostavitve pristnega odnosa z obema staršema.

     
  • 809.
    VSK sklep II Cp 944/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01291
    ZJSRS člen 28a. ZIZ člen 55, 55.
    ugovor dolžnika - ugovorni razlog
    Sklad kot upnik ima pravico, da se odloči, ali bo dolžniku odpisal dolg, nikakor pa ta upnikova pravica ne predstavlja ugovornega razloga za dolžnika, ki ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi z upnikom sklenil takšen dogovor o (delnem ali celotnem) odpisu dolga.

     
  • 810.
    VSC sklep Cp 1611/2005
    12.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01177
    ZZZDR člen 105, 105a, 129, 129a, 130, 105, 105a, 129, 129a, 130. ZNP člen 37, 37.
    koristi otroka - preživljanje otrok - sporazum
    Pri presoji koristnosti sporazumno dogovorjene višine preživninske obveznosti starša je potrebno le-to presojati tudi v povezavi z možnostjo pridobitve sredstev družbene pomoči (otroških dokladov, štipendije otroka).

     
  • 811.
    VSC sodba Cp 903/2004
    12.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01171
    ZOR člen 201, 201/1, 203, 201, 201/1, 203.
    duševne bolečine ob smrti bližnjega
    Presoja višine odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega

     
  • 812.
    VSL sklep IV Cp 4161/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50064
    ZIZ člen 15, 29, 29/1, 29/2, 58, 58/2, 15, 29, 29/1, 29/2, 58, 58/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka
    V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku

    načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele

    kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi.

    V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče

    drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za

    vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa

    tega izrecno ne določa, torej tudi ne za odgovor na ugovor. Zato

    opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno

    absolutne bistvene kršitve postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena

    v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V izvršilnem postopku

    namreč postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa

    opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju

    to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v

    primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na

    okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda

    sklep brez naroka (2. odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega

    primera pa vendarle pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo

    vročitve odgovora na ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev

    določb postopka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla

    relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti

    plačevanja preživnine in za to predložila dokazila. Na te navedbe

    odgovora na ugovor in njemu predložene dokaze je izvršilno sodišče

    tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o upničinem rednem šolanju.

    Vloge torej ni vročilo upniku, na dejstva, ki jih je v njej navedla

    upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je oprlo svojo

    odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost, da se izjavi

    o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.

     
  • 813.
    VSL sodba I Kp 568/2005
    12.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22694
    KZ člen 221, 221/2, 221, 221/2, 221, 221/2.
    prikrivanje
    Povsem običajno je, da se telefoni na črnem trgu preprodajajo brez

    polnilcev in SIM kartice, saj je splošno znano, da imajo vsi

    telefoni iste znamke enake polnilce ne glede na vrsto telefona, prav

    tako pa je običajno, da prodajalci obdržijo svoj SIM kartico zato, da

    imajo še naprej isto telefonsko številko.

    Pogosto se telefoni preprodajajo brez papirjev o lastništvu, saj se

    teh papirjev po izteku garancijskega roka nikjer ne potrebuje. Samo

    dejstvo, da je obdolženi telefon kupil od neznanca v lokalu, ki ga je

    prvič videl, pa sicer je indic, ki pa sam po sebi ni dovoj, da bi

    obdolžencu z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, lahko

    dokazali kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odstavku 221. člena

    KZ.

     
  • 814.
    VSL sklep R 952/2005
    12.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49780
    ZPP člen 481, 481.
    spor o pristojnosti - gospodarski spor
    Spora v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno

    združenje ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora.

     
  • 815.
    VSL sklep I Cpg 858/2005
    12.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL06243
    ZPPSL člen 155, 155/2, 155/3, 155, 155/2, 155/3. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
    začasna odredba - ločitvena pravica - prodaja nepremičnine v stečaju
    Prerekanje pravočasno prijavljene ločitvene pravice ni ovira za

    prodajo premoženja, na katerem obstaja zatrjevana ločitvena pravica.

    S tem pa se izkaže, da je upnikova pritožba zoper sklep o zavrnitvi

    njegovega predloga za izdajo začasne odredbe neutemeljena.

     
  • 816.
    VSL sodba I Cp 2132/2004
    12.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50368
    ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 207, 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 207.
    odgovornost
    Naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno

    tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh

    del. Če je izvajalec objektivno odgovoren, je tako odgovoren tudi

    naročnik.

     
  • 817.
    VSL sodba in sklep II Cp 2837/2005
    12.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50263
    ZOR člen 88, 93, 93/1, 154, 154/1, 88, 93, 93/1, 154, 154/1.
    pooblastilo - preklic pooblastila - odškodninska odgovornost
    Pritožbeno sodišče soglaša z naziranjem sodišča prve stopnje, da

    tožbeni zahtevek tožeče stranke na pravni podlagi 88. člena ZOR, na

    katero se med drugim sklicuje tožeča stranka, ne more biti utemeljen.

    Citirana določba se namreč nanaša na situacijo, ko nekdo sklene posel

    v imenu drugega, ne da bi imel njegovo pooblastilo. Tak specialen

    položaj ureja 93. člen ZOR, ki določa, da preklic pooblastila nima

    učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali

    opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in tudi ni mogel

    vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo (1. odst. 93.

    člena ZOR). Citirana norma, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve

    stopnje, varuje tretjega, ki je v dobri veri, da je pooblaščenec še

    vedno upravičen za zastopanje. Zmotno pa je sklepanje sodišča prve

    stopnje, da tako varstvo tretjega v razmerju do pooblastitelja

    izključuje odškodninsko odgovornost pooblaščenca po splošnih pravilih

    o odškodninski odgovornosti.

     
  • 818.
    VSL sklep I Cp 4303/2005
    12.10.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51226
    SPZ člen 226, 226. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/1-1, 161, 161/3, 161/3-3, 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/1-1, 161, 161/3, 161/3-3.
    neprava stvarna služnost
    Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 226. členu določa, da se stvarna

    služnost lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (tako imenovana

    neprava stvarna služnost). V tem obsegu se stvarna služnost

    približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s citirano določbo

    glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo določila SPZ, ki

    urejajo osebne služnosti. Za takšen primer gre, ko se z

    zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vknjižba služnostne pravice

    hoje in vožnje po parc. št. xx k.o. xy samo v korist določene osebe,

    v konkretnem primeru predlagatelja.

     
  • 819.
    VSL sodba II Cp 2366/2005
    12.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50958
    ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    odškodnina - stroški postopka
    Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama ni sporen, tožeči

    stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za vso škodo, ki je

    tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne 27.1.1999, je

    sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je

    odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le

    64,66% materialne škode.

    Ker bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke

    in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi tožeča stranka

    zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini dosojenega

    zneska za nematerialno škodo, je tožeča stranka upravičena do

    povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na uspeh v pravdi.

     
  • 820.
    VSL sodba II Cp 449/2005
    12.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50950
    ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Športni rekvizit, ki se ga uporablja v skladu z njegovim namenom pri

    športni vzgoji osnovnošolskih otrok ali pri njihovi igri, ni mogel

    predstavljati nevarne stvari, saj nevarnost ne izvira iz same stvari,

    kot to terja zakon. V konkretnem primeru je predmet postal nevaren

    šele z uporabo, ki je v nasprotju z njegovim namenom oziroma z

    nepravilno uporabo. Nastala škoda pa v takšnih primerih ni

    realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena

    objektivna odgovornost.

     
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>