pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - manjkajoča oblika
Z zapisom v 6. členu pogodbe, da "sam odkup terjatev ali sam odkup poslovnega deleža ni mogoč" sta pogodbeni stranki sporazumno izključili možnost delne izpolnitve.
Iz tega sledi, da bi bila v primeru, če bi bila na primer pogodba, v tistem delu, kjer je govora o odsvojitvi poslovnega deleža, sicer sklenjena v pravilni obliki in iz razlogov na strani kupca (ob fiksno določenem dnevu zapadlosti), kupnina plačana samo za poslovni delež, pogodba razdrta v celoti, torej tudi v tistem delu, ki se nanaša na odkup terjatev.
Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 15, 38, 38/6. ZPP člen 154, 154.
stroški ugovornega postopka
Pravna podlaga odločitve o stroških ugovornega postopka ni 6.odst. 38.čl. ZIZ temveč določilo 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.
Upnik sicer res sme zoper družbenika izbrisane družbe predlagati nadaljevanje izvršilnega postopka, vendar pa samo, če se je izvršilni postopek že začel zoper družbo, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.
Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - osebnostne pravice - nepravdni postopek - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Pomen začasnih odredb je lahko tudi v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem oziroma nenadomestljivo škodo - torej v začasni ureditvi pravnega razmerja do izdaje pravnomočne odločbe (ureditvene ali regulacijske začasne odredbe). Ker pa te začasne odredbe niso namenjene omogočanju izvršbe, se uporabljajo tudi v primerih, ko izvršba sploh ne pride v poštev.
Ukrep prisilnega pridržanja bolnika v psihiatrični bolnišnici je logično povezan z zdravljenjem. To zdravljenje je namenjeno odpravi vzrokov, ki so narekovali izrek tega ukrepa. Vendar to ne pomeni neomejenega pooblastila za izvajanje kakršnihkoli ukrepov zdravljenja brez ustreznega nadzora. Osebi z duševno motnjo se sme brez njene privolitve opraviti poseg z namenom zdravljenja te motnje le, kadar bi opustitev takšnega zdravljenja verjetno znatno škodovala njenemu zdravju.
Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili sodišču dostavljeni dodatni trije izvodi predloga za izvršbo, kot tudi ne, da bi upnica dostavila verodostojno listino z izvirnikom pečata in podpisa pristojne osebe (2. odst. 23. čl. ZIZ), kar pa je (tudi ob predložitvi zadostnega števila predlogov za izvršbo) nujno potrebno, da se predlog šteje za popolnega (41. čl. ZIZ).