pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe obsojencu pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve naložene obveznosti, plačila preživnine za njegova mladoletna otroka, utemeljeno preklicalo. Pravilno je ugotovilo, da ne obstajajo upravičeni razlogi, zaradi katerih obsojene naložene obveznosti v pogojni obsodbi ne more izpolniti, ko je ugotovilo, da obsojenec ne sprejema kakršnegakoli dela, ki bi mu prinašalo dohodek in se tako tudi redno ne zaposli.
Obtoženca naj bi bila del združbe, katera naj bi se že dalj časa ukvarjala s prevozom izjemno velikih količin heroina (po obtožnici preko 345 kg) preko Slovenije v različne evropske države, kar že samo po sebi nedvomno napotuje na sklep o realni nevarnosti ponovitve takšnih kaznivih dejanj ter je zato odrejen in podaljšan pripor nujno potreben zaradi varnosti ljudi.
Na drugem prodajnem naroku se nepremičnina lahko proda za ceno, ki presega polovico ocenjene vrednosti nepremičnine. Če je doseženo soglasje strank, pa tudi pod polovico vrednosti.
Azbestni prah je nevarna stvar in njegovo daljše, neposredno vdihavanje občutno škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni azbestoze pri tožniku, nastale zaradi opisanega vplivanja azbestnega prahu pri delu, ki ga je opravljal, pomeni škodo, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnica te nevarne stvari v času škodnega dogodka in je zato odškodninsko odgovorna.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorni postopek se šteje kot celota; zato je potrebno tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izdan na podlagi ZIP, presojati po določilih ZIP, ki (razen pri ugovoru po izteku roka) ni zahteval, da je ugovor obrazložen.
pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odložni pogoj - neizpolnitev pogoja - splošni učinki pogodbe
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od bodočega negotovega dejstva: pogodba bo začela delovati (učinkovati) šele, ko bo izpolnjeno neko ob njeni sklenitvi še negotovo dejstvo, in sicer z učinki za nazaj (ex tunc). Pri pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, je tako treba ločevati med sklenitvijo pogodbe in učinkovanjem pogodbe; slednje je odvisno od spolnitve pogoja.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, v katerem dolžnik navaja (in kateremu prilaga dokaz za svoje navedbe, v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), da je njegova obveznost delno ugasnila (s plačilom upniku) po izdaji sklepa o izvršbi, je potrebno šteti kot ugovor po izteku roka (2. odst. 61. člena ZIZ), ki se lahko vloži po izteku osmih dni.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj določenim pričam, ki so potrdile prodajo mamila s strani obtoženke, verjame, obrazložilo pa je tudi dovolj prepričljivo, zakaj ne verjame obtoženki in kupcu.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U.K., ki pa je ugovoru ni priložila.
neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti obrazložen; če ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, sodišče prve stopnje postopa po 5. odst. 62. člena ZIZ in ne po 2. odst. 62. člena ZIZ.
Dejansko stanje je bilo ob ustrezni oceni dokazov popolno in pravilno ugotovljeno ter obd. kot pritožnik take ocene ni mogel izpodbiti. Uspešno pa je izpodbijal odločitev o stroških kazenskega postopka zaradi nizke invalidnine.
Glede na ugotovljeno nevarnost za druge udeležence v prometu in obtoženčevo nediscipliniranost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je obtoženca potrebno izločiti iz prometa za daljšo dobo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, zaradi česar je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije obtožencu zvišalo na osem mesecev.
V konkretnem primeru je toženec uspel tudi z opustitvenim zahtevkom (prim. 79. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), ki je dajatveni zahtevek. Z njim je bilo toženki naloženo, da se je v bodoče dolžna vzdržati vsakega takega ali podobnega motenja posesti, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka izpodbijane odločbe. Ta (dajatveni) del izreka izpodbijane odločbe pa se razteza tudi na tista motilna dejanja, za katera sicer ne bi bilo niti utemeljeno zahtevati vzpostavitve v prejšnje stanje, saj se je glede njih tožeča stranka poslužila samopomoči (76. člen ZTLR).
Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Upravljalec smučišča je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako, da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tretjetoženec je smučal nepazljivo oz. z neprilagojeno hitrostjo ter zato nevarno za druge smučarje. V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora namreč smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. Tretjetoženec pa je s svojim neprilagojenim smučanjem kršil citirane določbe 21. člena ZVJS, zaradi česar je podana njegova odgovornost za nastalo škodo.
ZTLR člen 75, 78, 75, 78. ZPP člen 191, 191/1, 191, 191/1.
motenje posesti - sprememba tožbe
V konkretnem primeru tožeča stranka ni spremenila niti istovetnosti zahtevka niti ni uveljavljala drug zahtevek poleg prvotno postavljenega. Poprava parcelnih številk (iz parc. št. 484 na parc. št. 484/1 in 484/2, in nazadnje na 484/1 k.o. X.), kjer naj bi prišlo do motenja posesti, in preciziranje dejanj, s katerimi naj se vzpostavi prejšnje posestno stanje, namreč ob nespremenjenem zatrjevanju dejanskega stanja ne predstavlja tiste spremembe istovetnosti zahtevka, ki jo opredeljuje 1. odst. 191. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
ZKP člen 399, 399/2, 432, 432/1, 432/1-1, 432/1-2.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - pritožba proti sklepu
V primeru, ko senat okrožnega sodišča ob odločanju o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, katero zavrne kot neutemeljeno, ugotovi, da gre za zadevo, ki se obravnava po določbah skrajšanega postopka, temu postopku primerno prilagodi priporne razloge, ne gre za novo odreditev pripora in proti takšnemu sklepu ni pritožbe.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1, 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 67, 67/3, 67, 67/3.
bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje člana disciplinske komisije v drugostopenjskem disciplinskem organu - relativna kršitev določb postopka
Če pri disciplinskem postopku pri odločanju o ugovoru delavca na drugi stopnji sodeluje oseba, ki je kot član organa odločanja sodelovala na prvi stopnji, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, kar mora dokazati tožnik - delavec.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 354, 370, 333, 333/3, 354, 370. ZTPDR člen 70, 70.
odškodninska odgovornost delavca
Delavec - natakar, ki samovoljno in nepričakovano prekine delovno razmerje, mora delodajalcu povrniti sredstva, ki jih je ta porabil zaradi sklenitve delovnega razmerja (stroški živilskega pregleda, nabava obleke,...).