Ogroženost in prestrašenost gostvov v gostilni izkazuje tudi dejstvo, da ti iz razloga, ker poznajo obdolženega kot nasilnika, oškodovancu, ki ga je pretepal, v strahu niso priskočili na pomoč, čeprav jih je ta zanjo prosil.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, v katerem dolžnik navaja (in kateremu prilaga dokaz za svoje navedbe, v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), da je njegova obveznost delno ugasnila (s plačilom upniku) po izdaji sklepa o izvršbi, je potrebno šteti kot ugovor po izteku roka (2. odst. 61. člena ZIZ), ki se lahko vloži po izteku osmih dni.
Na drugem prodajnem naroku se nepremičnina lahko proda za ceno, ki presega polovico ocenjene vrednosti nepremičnine. Če je doseženo soglasje strank, pa tudi pod polovico vrednosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U.K., ki pa je ugovoru ni priložila.
V primeru, da sodba o odločilnem dejstvu nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke prvega odstavka 354. člena ZPP.
Glede na ugotovljeno nevarnost za druge udeležence v prometu in obtoženčevo nediscipliniranost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je obtoženca potrebno izločiti iz prometa za daljšo dobo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, zaradi česar je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije obtožencu zvišalo na osem mesecev.
začasna odredba prepovedi in odtujitve solastne nepremičnine zaradi zavarovanja nedenarne terjatve - navidezna pogodba
Ker se zatrjuje fiktivnost oz. nevideznost sklenjenih pogodb (čl.
66/1 ZOR), ki kot take med strankami nimajo učinka, je mogoče le s prepovedjo razpolaganja vsem tožencem (tudi prvi toženec, ki je z nepremičninama že razpolagal) doseči učinkovito zavarovanje verjetno izkazane terjatve.
Ni potrebno, da je preklic oporoke izjavljen v isti obliki kot jo ima oporoka. Če pa je preklic oporoke neveljaven, ker nima oblike, ki jo zakon predpisuje, ko oporočitelj ne zna ali ne more brati, je tudi oporoka takšnega oporočitelja, ki ni sestavljena v obliki, kot jo določa 66. člen ZD, neveljavna.
Obtoženca naj bi bila del združbe, katera naj bi se že dalj časa ukvarjala s prevozom izjemno velikih količin heroina (po obtožnici preko 345 kg) preko Slovenije v različne evropske države, kar že samo po sebi nedvomno napotuje na sklep o realni nevarnosti ponovitve takšnih kaznivih dejanj ter je zato odrejen in podaljšan pripor nujno potreben zaradi varnosti ljudi.
Dejansko stanje je bilo ob ustrezni oceni dokazov popolno in pravilno ugotovljeno ter obd. kot pritožnik take ocene ni mogel izpodbiti. Uspešno pa je izpodbijal odločitev o stroških kazenskega postopka zaradi nizke invalidnine.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj določenim pričam, ki so potrdile prodajo mamila s strani obtoženke, verjame, obrazložilo pa je tudi dovolj prepričljivo, zakaj ne verjame obtoženki in kupcu.
ZTLR člen 75, 78, 75, 78. ZPP člen 191, 191/1, 191, 191/1.
motenje posesti - sprememba tožbe
V konkretnem primeru tožeča stranka ni spremenila niti istovetnosti zahtevka niti ni uveljavljala drug zahtevek poleg prvotno postavljenega. Poprava parcelnih številk (iz parc. št. 484 na parc. št. 484/1 in 484/2, in nazadnje na 484/1 k.o. X.), kjer naj bi prišlo do motenja posesti, in preciziranje dejanj, s katerimi naj se vzpostavi prejšnje posestno stanje, namreč ob nespremenjenem zatrjevanju dejanskega stanja ne predstavlja tiste spremembe istovetnosti zahtevka, ki jo opredeljuje 1. odst. 191. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
V konkretnem primeru je toženec uspel tudi z opustitvenim zahtevkom (prim. 79. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), ki je dajatveni zahtevek. Z njim je bilo toženki naloženo, da se je v bodoče dolžna vzdržati vsakega takega ali podobnega motenja posesti, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka izpodbijane odločbe. Ta (dajatveni) del izreka izpodbijane odločbe pa se razteza tudi na tista motilna dejanja, za katera sicer ne bi bilo niti utemeljeno zahtevati vzpostavitve v prejšnje stanje, saj se je glede njih tožeča stranka poslužila samopomoči (76. člen ZTLR).
Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Upravljalec smučišča je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako, da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tretjetoženec je smučal nepazljivo oz. z neprilagojeno hitrostjo ter zato nevarno za druge smučarje. V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora namreč smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. Tretjetoženec pa je s svojim neprilagojenim smučanjem kršil citirane določbe 21. člena ZVJS, zaradi česar je podana njegova odgovornost za nastalo škodo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je dolžnikov ugovor delno utemeljen, delno pa ne, pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotoviti, za kateri znesek terjatve je utemeljen in za kateri pa ne, sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi lahko le razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21618
KZ člen 3, 5, 207, 207/2, 3, 5, 207, 207/2. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodišča in izpovedbami zaslišanih prič - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je ocenilo vse izvedene dokaze in je le na nekatere oprlo svojo odločitev, navedlo pa je, zakaj je ni oprlo na druge dokaze. Razlogi o odločilnih dejstvih niso v nasprotju z vsebino zapisnikov o izpovedbah v postopku. Zato ni prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Prvostopno sodišče je obrazložilo obstoj vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in posledico, smrtjo oškodovanca.
Pri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.