Odsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.
Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.
Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
Za nove dokaze kot razlog obnove postopka je vseeno, kdaj so nastali. Dovolj je, da se nanašajo na dejstva, ki se kot novote lahko uveljavljajo v predlogu za obnovo postopka.
Če je glavno obravnavo, na kateri je bila zadeva zaključena, namesto sodnika, ki je izdal sodbo, vodil strokovni sodelavec, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
Tožeča stranka - pravna oseba - ne more uspeti s pritožbeno trditvijo (ki je z ničemer ne dokazuje), da ji vabili za dva zaporedna naroka za glavno obravnavo nista bili vročeni, če je iz žiga na povratnicah razvidno, da ju je prejel njen pooblaščenec.
S pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe na dolžnikove premične stvari pridobi upnik šele pridobitni naslov za prisilno zastavno pravico. Prisilno zastavno pravico (ločitveno pravico) pa pridobi šele z rubežem premičnih stvari. Če rubež premičnih stvari do začetka postopka prisilne poravnave ni opravljen, se izvršilni postopek prekine.
Ni dopustno zavarovanje denarne terjatve, ki je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, niti s predhodno niti začasno odredbo, ker zanj ne obstaja pravni interes.
Zaseg predmeta v zvezi s kazenskim postopkom ima za posledico začasno omejitev oziroma odvzem lastninske pravice lastniku tega predmeta. Zaradi prirejenosti postopkov lastnik do konca kazenskega postopka v pravdi ne more uspešno uveljavljati vrnitve zaseženega predmeta, ampak odloča o vrnitvi tisti organ, ki vodi (pred)kazenski postopek.
Po določilu 2. odstavka 262. člena ZIPje za izdajo začasne odredbe pristojo sodišče, pred katerim je uveden postopek za pridobitev izvršilnega naslova. Uvedba postopka pomeni atrakcijo ne-le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih.
najemna pogodba - določen čas - nedoločen čas - odpoved - rok - odstop od pogodbe - eventualna kumulacija zahtevkov - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena. Torej ni potrebna odpoved.
Najemna pogodba, ki je bila sklenjena ali obnovljena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Pri tem ima vročitev tožbe najemniku značaj sodne odpovedi.
Rok enega meseca iz 2. odstavka 27. člena ZPSPP je zakonski rok, ki ni podaljšljiv.
Najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha tudi z odstopom od najemne pogodbe (npr. zaradi neplačevanja najemnine).
Če se v postopku izkaže, da primarni (nepogojni) zahtevek ni utemeljen, sodišče odloči o podrejenem (pogojnem) zahtevku.
Za vse oblike gospodarskih družb velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register.
Tako ima po 413. členu ZGD poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.
Če zahteva tožeča stranka ob izbrisu firme iz sodnega registra tudi plačilo odškodnine po drugem odstavku 23.člena zakona o gospodarskih družbah, mora za to zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP za zavarovanje denarne terjatve.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - preprečitev uporabe sile - sila - nenadomestljiva škoda
Za odločanje o predlogu za začasno odredbo po drugem odst. 267. čl. ZIP ni nujno, da bi se morala sila, ki grozi, nanašati zgolj na sam predmet terjatve. Dovolj je, da je povezana s sporom o tej terjatvi.
izločitvena pravica - uveljavljanje v pravdi - začasna odredba
S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločitveni upnik le pravico prijaviti in uveljaviti svojo terjatev v stečajnem postopku.
Potek tega roka pa ne vpliva na njegovo lastninsko pravico, če jo ima. Izločitveni upnik zato lahko svojo pravico uveljavlja zoper stečajnega dolžnika po splošnih procesno-pravnih in materialno-pravnih predpisih. Za uveljavitev te pravice lahko tudi predlaga ukrepe zavarovanja, če so za to podani pogoji, predpisani s splošnimi procesno-pravnimi in materialno-pravnimi predpisi.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 154, 154/1, 173. ZTVCP člen 10, 10-49, 97, 97/1, 103, 103/1, 103/2, 10, 10-49, 97, 97/1, 103, 103/1, 103/2.
vzročna zveza - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti
Odločilen vzrok za nesrečo, iz katere izhaja škoda, je ravnanje tožnika, ki je zapeljal na levo stran cestišča zaradi prevelike hitrosti. Čeprav je tudi pešec kršil določbe ZTVCP, ker je hodil bolj od roba cestišča, kot bi moral, njegovo ravnanje ni bilo vzrok za nesrečo. O nevarni dejavnosti kot razlogu objektivne odgovornosti je mogoče govoriti le, če v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od običajne. Ker je bil kolesar hitrejši kot pešec - rolkar, le-ta za kolesarja ni mogel predstavljati povečane nevarnosti.
Lastnik stavbe objektivno odgovarja za škodo, ki nastane, če pade sneg s strehe. Če se stranki o povračilu škode dogovorita, je temelj obveznosti dogovor, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - verodostojna listina - dokumentarna izvršba
Zoper sklep sodišče I. stopnje, ki je dovolilo izvršbo, je dolžnik pravočasno ugovarjal, češ da upnik ni predložil ustrezne dokumentacije - verodostojnih listin (neobrazložen ugovor). Pri redni izvršbi je lahko ugovor uspešen le, če uveljavlja katerega izmed razlogov iz 50. člena zakona o izvršilnem postopku.
ZPP (1977) člen 333, 333. ZIP člen 14, 35/2, 251c, 14, 35/2, 251c.
res iudicata - vsebina izvršilnega predloga - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
Bistvena kršitev pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP je podana, če so razlogi o odločilnih dejstvih, ne pa razlogi o materialnopravnih zaključkih nejasni ali med seboj v nasprotju.
Če tožena stranka v petih mesecih od prejema stoodstotnega avansa ni niti začela izpolnjevati pogodbe o delu in svoje pravice do izpolnitve v primernem dodatnem roku ni uveljavila niti po prejemu tožbe na vrnitev avansa, je sodišče materialnopravno pravilno ugotovilo, da je pogodba razdrta.
ZIP člen 56, 57, 58, 244, 251d, 56, 57, 58, 244, 251d.
zavarovanje - zastavna pravica - sporazum strank - ugovor tretjega
Po določilu 244. člena ZIP se določbe zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni določeno drugače. V XXIIa poglavju ZIP ni določila in tudi sicer v določilih o zavarovanju bodoče izvršbe ni določila, ki bi izključil pravico tretjega do ugovora.