1.

VSL Sodba I Cpg 269/2024

20.8.2025

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO

VSL00087491

ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 212. ZEKom-1 člen 23, 23/1, 238. ZEKom-2 člen 306.

prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - elektronska komunikacijska infrastruktura - služnost v javno korist - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture - pogodbena ustanovitev služnosti - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - prenehanje služnosti - prehodne določbe zakona - trditveno in dokazno breme

Razmerje prejudicialnosti v smislu 13. člena ZPP in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP je podano samo, če pravno razmerje oziroma pravica, od obstoja katerih je odvisna odločba o glavni stvari, že obstaja v času odločanja. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu navedenih zakonskih določb, če se bo to razmerje oziroma pravica šele oblikovalo.

Pravdni stranki sta v služnostni pogodbi uredili njeno trajanje (za določen čas do 19. 3. 2021) in možnost avtomatičnega podaljševanja vsakokrat za dodatno leto ter določili pravico obeh strank do odpovedi pogodbe in način postopanja pogodbenih strank v primeru, ko ena od njiju želi preprečiti avtomatično podaljšanje trajanja služnostne pogodbe za dodatno leto. Dejstvo, da sta se stranki pogajali o sklenitvi nove služnostne pogodbe po zaključku rekonstrukcije tožničinega objekta za stalno bazno postajo z večletnim trajanjem, zaradi česar je tožena stranka pričakovala, da bo takšna pogodba tudi sklenjena, ne spremeni zaključka, da je tožeča stranka služnostno pogodbo odpovedala v skladu s pogodbeno predvidenim postopkom, zaradi česar po 19. 3. 2022 ni prišlo do podaljšanja trajanja služnostne pogodbe za dodatno leto, temveč je služnostna pogodba prenehala veljati.

Pogodbeno dogovorjenega trajanja služnosti oziroma pogodbeno dogovorjenega načina prenehanja služnosti ni mogoče obiti s sklicevanjem na zakonsko prehodno določbo, ki je namenjena ureditvi položajev iz preteklosti, ko so bila telekomunikacijska omrežja pogosto grajena brez pridobitve služnosti in zgolj na podlagi pisnega soglasja lastnikov zemljišč za postavitev omrežja na teh zemljiščih.

3.

VSL Sklep I Ip 986/2024

22.10.2024

ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - IZVRŠILNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO

VSL00079492

ZIZ člen 17, 226. ZEKom-2 člen 27. ZUreP-3 člen 209, 209/4, 217, 217/1, 217/6, 221, 221/9.

izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - načelo formalne legalitete - predložitev pogodbe - ustanovitev služnosti v javno korist - nadomestilo za služnost - upravni postopek - nepravdni postopek

Dolžniku je bila po izvršilnem naslovu naložena zgolj obveznost, da upnici predloži v podpis pogodbo o služnosti, kar pa ne obsega tudi obveznosti dolžnika, da z upnico (tudi dejansko) sklene pogodbo o služnosti.

Za situacijo, ko ne pride do sklenitve pogodbe o služnosti v javnem interesu sporazumno med strankami, je predviden postopek, ki se (sprva) vodi pred upravnim organom. V primeru, da stranke po pravnomočno zaključenem upravnem postopku ne dosežejo soglasja glede (višine) nadomestila za služnost, pa nadomestilo določi sodišče v nepravdnem postopku.

5.

VSC Sodba Cpg 56/2023

16.8.2023

ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSC00069836

ZEKom-1 člen 55, 84. OZ člen 239.

protipravno ravnanje - prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc - odškodninska odgovornost - prenos pravice uporabe na podlagi pravnega posla

Prenos pravice uporabe radijske frekvence na podlagi pravnega posla je mogoče le ob predhodno pridobljenem soglasju AKOS-a po 55. členu ZEKom-1.

7.

VSM Sklep I Cp 484/2022

11.10.2022

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - STVARNO PRAVO

VSM00060754

ZEKom-1 člen 2, 2/1, 9, 9/5, 19, 20, 21, 22, 93, 238. ZTel-1 člen 52, 53, 54. ZSZ člen 3, 18, 18/1, 20, 28, 28/1. OZ člen 339, 339/2, 339/3. SPZ člen 37, 99. ZPP člen 337, 337/1. URS člen 33, 69. ZTel člen 1, 2, 2-1, 2-2, 2-5, 2-25, 2-26, 4, 4/2, 7, 7-3. ZEKom člen 77, 78, 79, 80.

razširitev služnosti - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - odstranitev oddajnika - aktivna legitimacija - res iudicata - gospodarska javna infrastruktura - višina stroškov postopka - vznemirjanje lastninske pravice

V obravnavani zadevi bistveno, ali je bila z namestitvijo oddajnika na antenski stolp že pridobljena služnost razširjena, ali je dejansko po vsebini ostala enaka. Izjemno naravo služnosti v javno korist, ki jo v bistvenem razlikuje od siceršnjih nepravih stvarnih služnosti, določa njena javnopravna lastnost, to je, da gre pri njej za razlaščujoč poseg (v obravnavani zadevi ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavno pravnimi varovali. Služnosti v javno korist ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če je za pridobitev le-te obstajala druga zakonsko določena možnost, pa je upravičenec ni izkoristil. Načeloma ni mogoče omejevati služnostne pravice na določeno tehnologijo, saj so vanjo praviloma vključene vse tehnologije, ki se uporabljajo v določenem razvojnem obdobju kot "tehnologije", vendar pod pogojem, da uvajanje novih "tehnologij", ki eventualno po obsegu presegajo dosedanje načine, ne pomenijo prevelike obremenitve služečega zemljišča. V tem primeru je treba lastniku služečega zemljišča priznati, da se brani pred povečano in spremenjeno obremenitvijo.

9.

VSL Sklep I Cpg 245/2022

9.6.2022

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL00057485

ZEKom-1 člen 93, 93/3, 93/4, 93/5, 93/7, 217, 217/1, 217/1-1, 218, 218/3, 218/4, 218/6, 220a. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti člen 3, 3/5. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti preambula 16, 19. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1.

sodna ali upravna pristojnost - stvarna pristojnost agencije - spor med operaterji - elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - zavrnitev dostopa do omrežja - ponudba - kontrahirna dolžnost - obligacijsko razmerje - upravna zadeva - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - vezanost sodišča na pritožbeni predlog

Za odločitev o tožbenem zahtevku bi sodišče moralo uporabiti določbo petega odstavka 93. člena ZEKom-1 in presojati, ali je podan kateri izmed razlogov za zavrnitev dostopa do fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja. To pa je skladno s sedmim odstavkom omenjenega člena v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je v zvezi z izvajanjem pristojnosti po 93. členu ZEKom-1 izdala tudi Splošni akt, ki med drugim podrobneje opisuje tudi razloge za zavrnitev prošnje. Agencija glede na navedena odstavka v primeru odločanja o medoperaterskem sporu glede dostopa do obstoječe fizične infrastrukture tako nastopa kot oblastni organ, saj odloča o pogojih za zavrnitev dostopa oziroma določi ceno dostopa. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da gre v primeru določb ZEKom-1 za določbe upravne narave, med strankama pa ni nastalo nikakršno obligacijsko-pravno razmerje, so utemeljene pritožbene navedbe, da gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo, ki ne spada pristojnost pravdnega sodišča v skladu s 1. členom ZPP.

11.

VSL Sodba in sklep PRp 323/2019

7.5.2020

ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE

VSL00035082

ZEKom-1 člen 101, 101/1, 105, 232, 232/1, 232/1-4. ZP-1 člen 17, 17/2, 17/5, 52, 52/3, 55, 55/2, 55/4, 65, 65/4, 65/9, 66, 66/2, 66/8, 126, 154, 154/3, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/1.

zahteva za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - načelo zakonitosti - odločba o prekršku - zakonski znaki prekrška

Ker je določba 105. člena ZEKom-1 namenjena varstvu konkurence na trgu elektronskih komunikacij, kršitev te določbe pomeni prekršek s področja varstva konkurence, za katerega je po prvem odstavku 232. člena ZEKom-1 za pravno osebo predpisana globa v odstotku skladno z določbo petega odstavka 17. člena ZP-1, ki zakonodajalcu daje pooblastilo za predpisovanje globe v odstotku letnega prometa.

Prekršek po 4. točki prvega odstavka 232. člena ZEKom-1 je storjen, če pravna oseba ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z dopustitvijo operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe ter s tem krši določbo 105. člena ZEKom-1, tako da oblika krivde ni zakonski znak prekrška in je v izreku odločbe o prekršku ni potrebno posebej navajati.

13.

VSC Sodba Cp 487/2018

27.2.2019

OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE

VSC00021350

SPZ člen 220, 222. ZEKom-1 člen 16, 238. ZEKom člen 75, 164.

negativna služnost - služnostna pogodba - bazna postaja za mobilno telefonijo - pogodba o služnosti sklenjena za določen čas - neveljavna pogodba - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi

Iz pogodbe izhaja, da je možna odstranitev bazne postaje sistema GSM najpozneje v roku treh mesecev po prenehanju opravljanja telekomunikacijske dejavnosti. Zato bi tožeča stranka morala najprej s tožbo doseči, da bi drugopogodbena stranka prenehala opravljati telekomunikacijske dejavnosti, kajti šele nato sledi odstranitev bazne postaje GSM na stroške druge pogodbenice ter vrnitev zemljišč v prvotno stanje. Kot je razvidno iz prej navedene obrazložitve sodišča prve stopnje bazna postaja še vedno obratuje, zato njena odstranitev po tožbenem zahtevku še ni mogoča.

Res je, da je bila s pogodbo z dne 12. 6. 2008 ustanovljena negativna služnost, v 2. členu pa je bilo dogovorjeno tudi, da se prepove podaljšanje obstoječih pogodb, ki bi omogočale oziroma onemogočale vknjižbo izvedbe negativne služnosti. Kljub takšni prepovedi sta toženi stranki nato služnostno pogodbo podaljšali še za 10 let. To sta storili - sklenili na podlagi Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij; pogodba št. MB7321 in sta ugotovili, da je S. d.d. z izjavo z dne 17. 5. 2014 uveljavil pravice iz 9. člena osnovne pogodbe do trajanja pogodbenega razmerja za nadaljnjih 10 let tako, da pogodbeno razmerje določeno z osnovno pogodbo izteče 14. 10. 2024. Glede na tako sklenjeno in tudi v času sojenja sodišča prve stopnje veljavno pogodbo - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, je drugotožena stranka nadaljevala in še nadaljuje z opravljanjem svoje dejavnosti, katero je ugotovilo sodišče prve stopnje in ker ta dejavnost še obstaja in se izvaja, tako ni mogoče z zahtevkom kot ga je postavila tožeča stranka zahtevati kar odstranitev te bazne postaje. Da bi tožeča stranka lahko najprej zahtevala prenehanje opravljanja in izvajanja telekomunikacijske dejavnosti, bi morala skladno z določbami OZ, ki urejajo sankcije za neveljavnost pogodb (glej četrti odsek, II. poglavja OZ: členi 86-99) doseči neveljavnost pogodbe, to je sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij sklenjenega med A. Š. in S. d.d., s katero bi dokazala, da je ta pogodba bila sklenjena v nasprotju s pogodbo o ustanovitvi negativne služnosti, ki je bil sklenjena pred 15. 12. 2014 in bi tako morala doseči, da ta pogodba ne bi učinkovala v smislu podaljšanja pogodbenega razmerja, to je podaljšanja obratovanja in delovanja bazne postaje še za 10 let. Takšnega zahtevka tožeča stranka ni postavila, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek tožeče stranke z obrazložitvijo v točki 34. obrazložitve zaključilo, da je tožnikova tožba, s katero uveljavlja odstranitev bazne postaje ... že po izteku prvotnih 15 let, preuranjena, zaradi česar je tožbeni zahtevek zavrnilo.

15.

VSL sodba II Cp 2916/2016

5.4.2017

STVARNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – POGODBENO PRAVO

VSL0081770

ZEKom-1 člen 2, 9, 19, 91. ZPNačrt člen 89. SPZ člen 8, 16. ZIZ člen 174. ZFPPIPP člen 342, 342/1.

lastninska pravica na kabelski infrastrukturi – javno komunikacijsko omrežje – lex specialis – stvarna služnost – stvarna služnost v javno korist – optični kabel – postavitev elektronske komunikacije

Tožeča stranka je dokazala, da je pretežno zgradila infrastrukturo za gospodarsko javno infrastrukturo. Dokončala jo je tožena stranka na podlagi pogodbe z investitorjem, ki je kupil podjetje v stečaju, ki je prvotno začelo graditi stanovanjske objekte za prodajo in s katerim je sklenila pogodbo tožeča stranka. Tožena stranka je dokončala infrastrukturo in izvaja in uporablja javno komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo. Tožeča stranka ni lastnik komunikacijskega omrežja, ni dokazala obstoja stvarne služnosti in tudi ne takšne služnosti v javno korist, ki bi izključevala toženo stranko iz uporabe omrežja in objektov gospodarske infrastrukture. Zato je neutemeljena negatorna tožba in podredni obogatitveni zahtevek.

17.

VSL sodba in sklep V Cpg 1012/2015

13.5.2016

PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI

VSL0085843

PES člen 82. ZPOmK člen 10, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZEKom člen 21, 22, 22/1. OZ člen 131, 132, 168, 169, 419, 419/1. ZPP člen 4, 4/1, 13, 163, 163/4, 185, 190, 190/1, 216, 224, 224/1, 224/4, 253, 253/1, 270, 270/3, 329, 329/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.

odškodninski zahtevek – protipravnost – prevladujoči položaj – zloraba prevladujočega položaja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja – relevanten trg – trg elektronskih komunikacij – cenovne škarje – neenako obravnavanje – sklepčnost – trditve o obstoju škode – pravno priznana škoda – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sprememba vrednosti podjetja – izračun škode – metoda izračuna škode – izbira metode – informativni dokaz – prekoračitev tožbenega zahtevka – odtujitev predmeta spora – relevančna teorija – obvestitev dolžnika – sprememba tožbe – dopustitev spremembe tožbe – vezanost na pravnomočno odločbo – prejudicialen učinek odločb – prejudicialni učinek odločb regulatornih organov – dokazna ocena – javna listina – zavrnitev dokaznih predlogov – zaslišanje izvedenca – pripombe strank – dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – sklep procesnega vodstva – imenovanje izvedenca – poziv na plačilo predujma – posebna pritožba – pravni interes – zavrženje pritožbe – stroški pravdnega postopka – dodelitev drugemu sodniku – odmera nagrade izvedencu iz tujine

Dokler odstopnik terjatve dolžnika ne obvesti o cesiji, je položaj dolžnika enak kot v primeru, kadar se odstopnik in prejemnik izrecno dogovorita, da se naznanitev ne opravi (tiha cesija). V tem primeru je dolžnik še najprej dolžan opraviti izpolnitev cedentu. Zrcalna slika te dolžnosti dolžnika pa je v upravičenju odstopnika terjatve, da še vedno lahko uveljavlja izpolnitev obveznosti na svoj račun.

Ko gre za ugotavljanje relevantnih dejstev, mora sodišče o obstoju le-teh sklepati na podlagi celovite dokazne ocene ob upoštevanju trditvene podlage in ponujenih dokazov s strani pravdnih strank. V okviru te presoje mora sodišče takšnim odločbam in analizam, ki jih je izdal organ v zakonitem postopku na podlagi zakonskih pooblastil, priznati dokazno moč javnih listin. Toženi stranki ni mogoče odvzeti pravice do izpodbijanja dejstev, ki iz tovrstne javne listine izhajajo.

Večja strokovna zahtevnost vprašanj, do katerih se mora opredeliti izvedenec, ki zahteva njegov kompleksen pristop z vidika uporabe specifičnih strokovnih znanj ali metod, sama po sebi terja širšo potrebo po dodatnem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi. To pravilo terja, da sodišče mora izvesti zaslišanje izvedenca takrat, ko je posamezna stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja podala razumne ugovore in pripombe, ki rušijo prepričljivost izvedenskega mnenja.

Opredelitev, ali gre pri vtoževanih zneskih za pravno priznano škodo (navadna škoda ali izgubljeni dobiček), je materialnopravno vprašanje. Pri tem je odločilna dejanska utemeljitev posameznih kategorij škode in ne pravna kvalifikacija, kako je tožeča stranka posamezne škodne postavke kvalificirala.

Spremembe vrednosti podjetja ni mogoče opredeliti kot škode same tožeče stranke, temveč kvečjemu kot morebitno škodo oseb, ki imajo v tožeči stranki investirano finančno naložbo.

Metodološki preizkus izračuna škode ne sme preseči identitete tožbenega zahtevka, kot ga je opredelila tožeča stranka v svoji trditveni podlagi.

Podajanje novih podatkov v smislu korekcije metodologije za izračun izgubljenega dobička ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka oziroma spremembe tožbe.

Zakon določa prejudicialni učinek pravnomočne odločbe upravnega organa na ugotovitev obstoja protipravnosti kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, ki jih mora presojati sodišče v odškodninskem sporu.

Sklep o imenovanju izvedenca je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišča v postopku ni vezano, zato ga lahko tekom postopka spremeni.

Ugotovitve regulatornega organa (APEK) v okviru sektorske regulacije, ki izhajajo iz odločb in analiz, na katere se je sklicevala tožeča stranka, so ustrezna osnova za opredelitev prevladujočega položaja in zatrjevanih zlorab tožene stranke na relevantnem trgu. Te analize imajo naravo javnih listin, za katere velja domneva resničnosti dejstev, ki iz njih izhajajo. Dokazno breme za izpodbijanje te domneve je na toženi stranki.

19.

VSL sklep II Cp 2700/2015

23.3.2016

NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL0082211

ZVVJTO člen 7, 7/1, 8, 8/3, 8a.

vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj – odškodnina iz naslova vlaganj – dokazovanje vlaganj – finančne kartice – postopek pri državnem pravobranilcu

Sprememba ZVVJTO je omogočila, da je vračilo vlaganj možno zahtevati tudi v primeru, ko upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu, ker je mogoče obstoj pravno poslovnega razmerja in pravice do vlaganj dokazovati tudi z računi in drugimi verodostojnimi listinami, če pa vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami ali dokumenti, pa lahko predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.