OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076573
OZ člen 287, 287/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217.
kompenzacija – vrstni red vračunavanja – garancija – zapadlost plačila – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava med pritožbenim postopkom – sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.
Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
odgovornost za škodo – nedopustno ravnanje – napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del – neustrezna osvetlitev stopnišča – deljena odgovornost izvajalca in projektanta – prispevek oškodovanca
Zgolj trenutna neosvetlitev spornega dela stopnišča v času padca še ne pomeni napake v gradnji, za katero bi odgovarjala toženka kot izvajalec. Pravno odločilno je, ali je bila gradnja svetil ustrezno projektirana, da bi lahko luči osvetljevale celotno stopnišče v času njegove uporabe, in (če je bil projekt ustrezen) ali so bila dela ustrezno izvedena v času predaje objekta. Za morebitne kasnejše okvare senzorjev razsvetljave bi toženka kot izvajalec lahko odgovarjala le, če bi ji bile te znane in bi bila pozvana k odpravi tehničnih napak, pa bi svojo dolžnost opustila.
ZPSto – 2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3. ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – oddaja priporočene pošiljke – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu – kontaktna točka
Družba Petrol d.d. je kot pogodbeni partner Pošte Slovenije d.o.o. pooblaščena za sprejemanje navadnih in priporočenih pošiljk. To pomeni, da je treba v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk šteti dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu Petrola d.d. kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
ZPP člen 339, 350, 350/2. OZ člen 190, 280, 280/1.
neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje najemnika zaradi predhodno sklenjene najemne pogodbe za isti prostor – vzročna zveza – odsotnost pravne podlage – najemna pogodba
Tožnika sta kljub temu, da sta vedela, da ima vrt v najemu toženec, za vrt sklenila najemno pogodbo (nista pa od najemodajalca uveljavljala izročitve najetega vrta), na drugi strani pa toženec vrt uporablja (ga ima v najemu) na podlagi sklenjene najemne pogodbe z obveznostjo plačevanja najemnine (te obveznosti nesporno (še) ni izpolnil). Prikrajšanje premoženja tožnikov ni bilo izzvano s toženčevo obogatitvijo zaradi neplačila najemnine (jasno torej obstoj vzročne zveze ni izkazan), poleg tega obstoji pravna podlaga, ki opravičuje zmanjšanje premoženja tožnikov (najemna pogodba), na strani toženca pa ni mogoče mimo dejstva obstoja obveznosti plačati najemnino (pogodbeno obveznost).
Če sodišče prepis zvočnega posnetka stranki vroči šele s sodbo, gre za kršitev 125a. člena ZPP. Vendar je ta kršitev relativne narave. Pritožnik mora zato zatrjevati, da mu je bila odvzeta možnost ugovora zoper prepis. Ker pa je ugovor omejen na pravilnost prepisa (skladnost prepisa s posnetkom), mora zatrjevati tudi to neskladnost.
V nasprotju z dopolnjevanjem trditvene podlage, sodišče v primeru pomanjkljivo predlaganega dokaza (vpogled v drug spis) ni dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati pritožnika naj dokazni predlog ustrezno substancira. Tega niti ne sme storiti, saj bi takšna aktivnost sodišča presegala pooblastilo 285. člena ZPP in pomenila kršitev razpravnega načela.
začasna odredba – začasna ukinitev stikov – sum spolne zlorabe
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja govori v prid ugotovitvi, da stiki toženca z otrokom (četudi pod nadzorom centra za socialno delo) v sedanjem obdobju niso otroku v korist. V opisanih okoliščinah stiki niso priporočljivi in bi otroka obremenjevali, saj mld. hči očitno še ni pripravljena na stike s tožencem, zato je zanjo bolje, da jih trenutno še nima.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - ničnost pogodbe
Tudi v primeru, če dejanja niso izpodbojna, so lahko pogodbe o prodaji stvari, katerih pravni promet je prepovedan, nične. Posledica ničnosti pa je prav tako vrnitveni zahtevek, kot ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
Listina je najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke.
Sodišču se ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokazov opredeliti celostno ter težiti k sintezi.
zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa – notar iz Slovenije – notar iz tujine – tuja javna listina
Ker za konkretni pravni posel (dogovor o služnosti) v ZZK-1 niso zahtevane nobene dodatne listine, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu s strani avstralske notarke dovoljena. Overitev je torej bila opravljena v skladu z določili Haaške konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, ki zavezuje tako Slovenijo kot Avstralijo.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami, zaradi česar ne zmore plačati sodne takse za revizijo.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – odškodninska odgovornost države – neprimeren način za dosego namena zavarovanja – obstoj verjetnosti vtoževane terjatve
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da z vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe meri na uspešno uveljavitev zatrjevane (odškodninske) terjatve, ampak od tožene stranke zahteva, da od 1. 1. 2013 dalje plačuje obresti po kreditnih pogodbah, ki jih je tožeča stranka sklenila z V. d.d. Ker tožeča stranka s predlaganim načinom zavarovanja v primeru utemeljenosti vtoževanega zahtevka ne bi mogla doseči namena zavarovanja, saj ne bi v ničemer pripomogla k uspešnejši uveljavitvi vtoževane terjatve oziroma uspešnosti bodoče izvršbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog zavrnilo, pravilna.
goljufija - ponareditev poslovnih listin - kazenska sankcija - obdolženčeva funkcija v podjetju
Način izvršitve kaznivega dejanja obdolženca je v izreku sodbe jasno in razumljivo opisan, kaznivi dejanji goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ in ponareditev poslovnih listin po drugem odstavku 240. člena KZ ne zahtevata navedbe obdolženčeve vloge oziroma funkcije v podjetju.
Stečajno sodišče ne more samo določenih stroškov vključevati v predračun stroškov, niti odločati o tem, ali določena terjatev predstavlja strošek stečajnega postopka. Za predlog, kakršnega podaja v tem postopku pritožnik, torej ni zakonske podlage, saj sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne more upravitelju naložiti, da določene stroške vključi v predračun stroškov.
Litispendenca je lahko podana tudi v primeru v pobot uveljavljene terjatve in ne zgolj v primeru nasprotne tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kasneje vloženo tožbo, ki se nanaša na isti zahtevek.
Tožba na plačilo določene terjatve oziroma morebitno ugotovitev terjatve se ne vloži po 3. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, ko tožeča stranka uveljavlja tudi pobotni ugovor. Taka tožba se sme kot nasprotna tožba vložiti po 2. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, torej po določilu, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata. Pa še v teh primerih se nasprotna tožba v primeru, da je vložen tudi pobotni ugovor vloži zgolj za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Ugovor likvidnosti terjatve ne pomeni nič drugega kot ugovor, da do pobota niti ne more priti, ker nasprotna terjatev ne obstaja. Tak ugovor pa ne more povzročiti, da do pobota sploh ne bi prišlo (pred pravdo ali med njo). Povzroči le to, da se sodišče v takem primeru ukvarja z ugotavljanjem dejstev o obstoju v pobot uveljavljene terjatve, torej ali je taka terjatev dejansko nastala in ni morda že prej prenehala. Čim ugotovi obstoj take terjatve, lahko zaključi le to, da je do pobota prišlo in je zato nasprotna terjatev prenehala oziroma izvede pobot, če gre za ugovor procesnega pobotanja.
Tožena stranka je kot gospodarski subjekt zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kar v zadevnem primeru pomeni, da bi morala ob prejemu obvestila o odstopu terjatve kontne kartice preveriti, ali odstopljena terjatev skladno s posredovano kontno kartico obstoji.
odpust obveznosti – ovira za odpust – nastanek ovire za odpust – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – zakonski rok
Namen zakonodajalca ni bil v tem, da odpust obveznosti ni dovoljen, če ovira za odpust nastane najkasneje v roku v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, dovoljen pa je, če takšna ovira nastopi kasneje.
V kolikor sodišče ne ugotovi, da je (že) v času sklenitve prodajne pogodbe namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, pač pa s pobotom terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe, ni mogoče govoriti o nadomestni izpolnitvi.
V kolikor zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je potrebno šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006833
SPZ člen 28, 43, 45. ODZ paragraf 418.
družbena lastnina - prenos lastninske pravice - priposestvovanje
Za družbeno lastnino se niso uporabljala določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), temveč predpisi, ki so urejali prehod družbene lastnine iz enega nosilca pravice uporabe na drugega. Priposestvovanje družbene lastnine pa ni bilo dovoljeno. Tudi gradnja na tujem svetu se je kot inštitut uporabljal samo za prehod lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v lasti fizične ali pravne osebe. Družbena lastnina tega inštituta ni poznala.
zaznamba spora - zaznamba izbrisne tožbe - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na postavljene zahtevke
ZZK-1 v določbi 245. člena sicer res določa, da se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora, vendar pa navedeno ne pomeni, da je zaznamba izbrisne tožbe mogoča le v primeru, ko se z izbrisno tožbo uveljavlja neveljavnost vknjižbe, za katero je bil temelj vpisa v zemljiški knjigi eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, ki jih taksativno našteva 79.člen ZZK-1.