neupravičena obogatitev – verzija – nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine – povrnitev vlaganj – nastanek pravice
Ugotovitve, da sta toženca uporabljala sporni nepremičnini v večjem deležu, kot bi jima šlo glede na polovični toženčev solastni delež, in da za tak način uporabe nepremičnine nista imela podlage v dogovoru s solastnico (tožnica je temu nasprotovala), utemeljujejo zaključek, da sta tožnikoma dolžna nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Glede na to, da sta toženca o uporabi stanovanja v drugem nadstropju odločala skupno, je tudi toženka ne glede na to, da ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, dolžna solidarno s tožencem tožnikoma nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Ker toženca še vedno uporabljata sporni del nepremičnine, na katerega se nanašajo njuna zatrjevana vlaganja, terjatev za povrnitev vrednosti teh vlaganj še ni nastala.
odškodninska odgovornost za drugega – odgovornost delodajalca za delavca – policist – objektivna odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – neobičajne okoliščine
Opravljanje naloge poostrenega nadzora nad alkoholiziranostjo voznikov predstavlja za policista vedno določen riziko, ki za policista, ki je usposobljen tudi za ravnanje v takšnih situacijah, ni in ne more biti nekaj neobičajnega. V konkretnem primeru pa so bile podane neobičajne okoliščine.
Okoliščine primera (neupoštevanje tožnikove zahteve po zaustavitvi vozila, divja vožnja stranskega intervenienta z neregistriranim vozilom, s katerim je ogrožal varnost udeležencev v prometu) so terjale hitro ukrepanje, s katerim se je tožnik (zaradi ravnanja stranskega intervenienta) izpostavil večjemu tveganju, kot je to običajno.
S tem, ko je sodišče izvedencu predstavilo svoje videnje zadeve in razumevanje predloženih pobotnic, ni nepravilno upoštevalo določb o zaslišanju izvedenca.
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9, 378, 378/1, 417, 419, 419/1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati – sprememba upnika – odstop terjatve – obvestitev dolžnika o odstopu terjatve – dolžnost izpolnitve obveznosti – zamudne obresti
Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost toženca, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
OZ člen 45, 45/6, 255, 512. ZOR člen 15, 15/2, 114, 133, 139, 280, 532. SPZ člen 66. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
predpogodba – zahtevek na sklenitev pogodbe – kršitev predpogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe – opravičljiva zmota – zmota o bistveni lastnosti predmeta – status zemljišča – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.
Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.
ZIZ člen 8, 9, 9/8, 71, 181, 189, 189/6. ZPP člen 270, 270/3.
odredba o javni dražbi – poprava odredbe – očitna napaka – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba – odločitev o vprašanju postopka – predlog za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je odredbo popravilo s sklepom in ne z izdajo nove, popravljene odredbe, vendar pa s tem izpodbijanemu sklepu ni dana drugačna pravna narava, kot jo ima sama odredba. Ker je z njim še vedno odločeno o vprašanju postopka, je pravno sredstvo zoper tak sklep izključeno.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami, zaradi česar ne zmore plačati sodne takse za revizijo.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 399, 399/1, 399/2.
delitev bilančnega dobička – tožba na razveljavitev sklepa skupščine – zakonski minimum pravice do deleža na dobičku – nujnost zadržanja dobička – pravica do dela dobička
Za poseg v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni, niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, saj se tudi ti načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Gospodarnost in primernost odločitve zadoščata za odločitev, da družba ne bo razdelila vsega razpoložljivega dobička, ne zadoščata pa za odločitev, da bodo delničarji prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077745
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 239, 239/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – zamuda pri izpolnitvi obveznosti – odškodninska odgovornost – dokazna ocena
Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.
Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
Iz razloga (morebitnega) zastaranja naknadnih zahtevkov sodišče ne sme odkloniti dovolitve spremembe tožbe, saj gre pri zastaranju za materialnopravno in ne procesno predpostavko. Sprememba tožbe nima vpliva na tek zastaralnih rokov.
Pri izdaji vmesne sodbe se obstoj škode ugotovi le s stopnjo velike verjetnosti.
V obravnavani zadevi je treba uporabiti pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so za oškodovanca (tožečo stranko) ugodnejša kot pravila o splošni odškodninski odgovornosti. Prilagojena so namreč položaju strank v poslovnem razmerju, v katerem ena nastopa kot naročnik-laik, druga pa kot izvajalec profesionalne storitve, od katerega se pričakuje bistveno višji standard skrbnosti in strokovnosti
Litispendenca je lahko podana tudi v primeru v pobot uveljavljene terjatve in ne zgolj v primeru nasprotne tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kasneje vloženo tožbo, ki se nanaša na isti zahtevek.
Tožba na plačilo določene terjatve oziroma morebitno ugotovitev terjatve se ne vloži po 3. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, ko tožeča stranka uveljavlja tudi pobotni ugovor. Taka tožba se sme kot nasprotna tožba vložiti po 2. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, torej po določilu, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata. Pa še v teh primerih se nasprotna tožba v primeru, da je vložen tudi pobotni ugovor vloži zgolj za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Ugovor likvidnosti terjatve ne pomeni nič drugega kot ugovor, da do pobota niti ne more priti, ker nasprotna terjatev ne obstaja. Tak ugovor pa ne more povzročiti, da do pobota sploh ne bi prišlo (pred pravdo ali med njo). Povzroči le to, da se sodišče v takem primeru ukvarja z ugotavljanjem dejstev o obstoju v pobot uveljavljene terjatve, torej ali je taka terjatev dejansko nastala in ni morda že prej prenehala. Čim ugotovi obstoj take terjatve, lahko zaključi le to, da je do pobota prišlo in je zato nasprotna terjatev prenehala oziroma izvede pobot, če gre za ugovor procesnega pobotanja.
Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker prav tak zahtevek s predmetno tožbo uveljavlja tudi tožeča stranka, je ta v zemljiški knjigi izvedljiv in s tem izvršljiv.
Sicer drži, da mora biti volja za sklenitev pogodbe navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali drugačnim ravnanjem (18. člen OZ) in je sporazum dosežen, ko se izjavi krijeta, prezre, da tudi izjavljeni volji lahko različne osebe pripišejo različni pomen, pri ugotavljanju katerega pa je potrebno uporabiti objektivna merila in iskati vsebino, ki jo je nasprotna stranka smela razumeti. Pri določitvi vsebine izjavljene volje je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine in ne le zgolj besednih izrazov in posameznih izkaznih ravnanj terja najmanj tolmačenje vsebine izjavljene volje izhajajoč iz konteksta celotne sporne pogodbe.
goljufija - ponareditev poslovnih listin - kazenska sankcija - obdolženčeva funkcija v podjetju
Način izvršitve kaznivega dejanja obdolženca je v izreku sodbe jasno in razumljivo opisan, kaznivi dejanji goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ in ponareditev poslovnih listin po drugem odstavku 240. člena KZ ne zahtevata navedbe obdolženčeve vloge oziroma funkcije v podjetju.
zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa – notar iz Slovenije – notar iz tujine – tuja javna listina
Ker za konkretni pravni posel (dogovor o služnosti) v ZZK-1 niso zahtevane nobene dodatne listine, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu s strani avstralske notarke dovoljena. Overitev je torej bila opravljena v skladu z določili Haaške konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, ki zavezuje tako Slovenijo kot Avstralijo.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava sosedov o lastniški posesti predlagatelja
Overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine morajo biti takšne kvalitete, da potrjujejo dejstvo, da ima predlagatelj postopka nepremičnino v lastniški posesti.
zaznamba spora - zaznamba izbrisne tožbe - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na postavljene zahtevke
ZZK-1 v določbi 245. člena sicer res določa, da se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora, vendar pa navedeno ne pomeni, da je zaznamba izbrisne tožbe mogoča le v primeru, ko se z izbrisno tožbo uveljavlja neveljavnost vknjižbe, za katero je bil temelj vpisa v zemljiški knjigi eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, ki jih taksativno našteva 79.člen ZZK-1.