oderuška pogodba - pogodbena kazen - način določitve - zmanjšanje pogodbene kazni - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve
Tožena stranka je ugovor ničnosti pogodbe o izobraževanju gradila na očitno previsoki ("oderuški") pogodbeni kazni glede na pogodbeno obveznost tožeče stranke (organizacija in delno financiranje toženčevega izobraževanja). Za presojo, da je pogodba oderuška, je med drugim relevantno očitno nesorazmerje med predmetoma izpolnitve pogodbenih strank iz dvostranske pogodbe (141. čl. ZOR). Ni tedaj relevantno očitno nesorazmerje med obveznostjo, ki nastopi zaradi neizpolnitve pogodbe ene pogodbene stranke, in predmetom izpolnitve druge pogodbene stranke. Dogovorjena pogodbena kazen je bila v konkretnem primeru namenjena utrditvi konkurenčne prepovedi za toženca, saj sankcionira njegovo morebitno kršitev le-te (prim. 1. odst. 273. čl. ZOR). Obveznost plačila pogodbene kazni zato ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke.
varstvo delavcev - škoda pri delu oziroma v zvezi z delom - deljena odgovornost za škodo
Organizacija je najmanj soodgovorna za nesrečo in v zvezi s tem za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu, če je zanemarila nadzor nad delom delavca, čeprav je bil ta usposobljen za varno delo.
Odlok o izplačevanju vojaških akontacij člen 2, 2/1, 2/1-2 .URS člen 50.
akontacija vojaških pokojnin
Tožniku je kot državljanu Republike Slovenije, pod pogoji določenimi z zakonom, po določilu 50. čl. Ustave R Slovenije zagotovljena pravica do socialne varnosti kot temeljna človekova pravica. Kot taka je določena v najpomembnejših mednarodnih aktih s področja človekovih pravic. Ker Ustava R Slovenije ne določa vsebine te pravice, je pri njenem interpretiranju potrebno ugotoviti opredelitev v mednarodnih aktih. Evropska socialna listina ureja pravico do socialne varnosti v 12. čl. tako, da napotuje na upoštevanje konvencije mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti. V konvenciji št. 102 (akt o notifikaciji nasledstva Ur. l. RS - mednarodne pogodbe št. 15/92) so urejene pravice za devet socialnih primerov - rizikov, ko posameznik zaradi določenih okoliščin začasno ali trajno ne ustvarja dohodkov ali ima povečane stroške zaradi zdravljenja ali preživljanja otrok. Določene so minimalne pravice v zvezi z zdravstvenim varstvom in dajatvami za primer brezposelnosti, starosti, poškodbe pri delu, invalidnosti, materinstva, preživljanja otrok ter dajatev družinskim članom po smrti osebe, ki je preživljala družino. Te pravice so v Sloveniji urejene v sistemih obveznih socialnih zavarovanj, v sistemu otroškega varstva in zakona o socialnem varstvu, ki ureja sistem preprečevanja in reševanja socialnih in materialnih težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Ker pojem socialne varnosti združuje vsebino socialnega zavarovanja in socialnega varstva, ga ni mogoče razlagati le v kontekstu pravic iz pokojninskega zavarovanja, za kar se zavzema tožnik.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - odpravnina
Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbi nižjih sodišč, ker ni bilo v zadostni meri razčiščeno, ali je bil poračun plače dejansko odpravnina, do katere so bile tožnice upravičene kot trajno presežne delavke, ali pa je šlo do poračuna plač po kolektivni pogodbi, ki so ga dobili tudi delavci, ki niso bili trajni presežek.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Za pravilno in enotno razumevanje pojmov, kdaj je bil pripadnik JA, kar je tožnik takrat nesporno bil, na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, pa je treba uporabljati določbe zakona o službi v oboroženih silah.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o službi v oboroženih silah člen 292 - 298, 392 - 402.
akontacija vojaških pokojnin - status upravičenca
Z odlokom o izplačevanju vojaških pokojnin je bil razširjen krog upravičencev iz 18. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije še na osebe, ki so - motivirane s podporo osamosvojitvenim procesom Republike Slovenije - bile po 18.7.1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu. Njihova ev. prostovoljna odločitev za dosego tega statusa bi bila s strani JLA lahko opredeljena kot samovoljno ravnanje in torej podvržena uporabi določila 2. odst. 400. člena zakona o službi v oboroženih silah.
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 122.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Odpoved delovnega razmerja brez predhodnega pisnega opomina ni možna, če delavec hujše kršitve ni storil namenoma ali iz malomarnosti in s storitvijo ali opustitvijo dejanj povzročil ali pa bi utegnil povzročiti večjo škodo, ogrožal ali pa bi utegnil ogrožati življenje in zdravje sodelavcev ali drugih ljudi v zvezi z delom, bistveno oviral delovni proces obratovalnice obrtnika ali kako drugače bistveno otežkočal poslovanje dejavnosti obrtnika.
Tudi za kaznivo dejanje poskusa posilstva po čl.100/I Kazenskega zakona Republike Slovenije (KZ RS/1977) v zvezi s čl.19 Kazenskega zakona SFRJ (KZ SFRJ/1976) ni dovolj, da je storilec hotel spolno občevati z žensko, temveč mora biti to storjeno z uporabo sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo. Obdolženčevo nagovarjanje oškodovanke k spolnemu odnosu ne pomeni sile ali grožnje. Tudi otipavanje oškodovanke po prsih in pod oblačili po spolovilu, čeprav proti njeni volji, ne pomeni sile, usmerjene za dosego spolnega odnosa z oškodovanko. Zato v dejanju obdolženca, kakor je opisano pod tč.1 obtožnice, niso podani znaki očitanega kaznivega dejanja poskusa posilstva.
Dejstvo, da sta se obsojenca za storitev kaznivega dejanja odločila med drugim zaradi slabega zdravstvenega stanja svoje hčere, ne more izključiti protipravnosti njunega ravnanja.
Po določbi 2. odstavka 122. člena ZKP/1977 nadomestna vročitev ni dopustna, če gre za tako odsotnost naslovnika, da mu njegovi odrasli družinski člani pisanja ne bi mogli pravočasno izročiti Ali bi tisti, ki je pošiljko prejel, mogel to pošiljko še pravočasno izročiti naslovniku, se mora presojati glede na konkretne okoliščine primera. Pojma 'pravočasno' po mnenju vrhovnega sodišča ni moč razlagati tako, da bi moral imeti naslovnik na razpolago celoten zakonski rok za pritožbo, saj bi bile ob taki razlagi povsem odveč določbe o nadomestni vročitvi.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe
Do pravnoodločilnih ugotovitev, ki so navedene v razlogih izpodbijane sodbe, je sodišče prišlo na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov (8. člen ZPP). S sklicevanjem na v prodajni pogodbi navedeno približno izmero zemljišča tožena stranka tako dokazno oceno izpodbija, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno. Izrecno pa navaja v reviziji tudi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP zato, ker je "izrek sodbe v nasprotju z določbo kupne pogodbe, da znaša površina prodane nepremičnine parc. št. 276/3 približno 274 m2 ". Ta kršitev določb ZPP pa ni podana. Za bistveno kršitev določb ZPP iz 13. točke 2. odstavka 354. člena gre v zvezi z listinami in njihovo vsebino le takrat, kadar obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami. Vsebina listine - prodajne pogodbe - pa je v razlogih izpodbijane sodbe (in sodbe sodišča prve stopnje) korektno povzeta, saj je dejstvo, da je v prodajni pogodbi tudi zapis o približni izmeri prodane nepremičnine, kar nekajkrat navedeno.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska skupnost
Ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje (da tožnica in pok. R. nista imela skupnega gospodinjstva, da nista spala skupaj, da nista imela skupnega denarja, da pok. R. tožnice ni štel za svojo izvenzakonsko partnerico, da je bila v teku med tožnico in pok. R. kar desetletna pravda, v kateri so bila izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva in ki ni mogla pozitivno vplivati na njuno razmerje, da je tožnica prostor v katerem je živela pred pok. R. zaklepala itd.) tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma, da take skupnosti med tožnico in pok. R. ni mogoče opredeliti kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zaveze in ki bi imela zanju enake pravne posledice po določbah ZZZDR, kot če bi sklenila zakonsko zvezo.
prenehanje stanovanjskega razmerja - oddaja celotnega stanovanja v podnajem
Ugotovitve, da je bilo sporno stanovanje v celoti oddano podnajemniku in da je toženčeva družina posedovala še eno stanovanje v Ljubljani, v katerem sta tako on kot njegova družina trajno zadovoljevali vse stanovanjske potrebe, sta dva samostojna razloga za prenehanje stanovanjskega razmerja po 58. členu ZSR v zvezi s 159. čl. SZ, zaradi česar je izpraznitveni zahtevek utemeljen.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posesti
Glede na postavljeni tožbeni zahtevek bi morala tožeča stranka dokazati, da je njena posest zakonita, dobroverna in da traja z zakonom določeno dobo. Vsi navedeni pogoji bi morali biti izpolnjeni kumulativno. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da tožeča stranka vsaj dveh pogojev za priposestvovanje v redni priposestvovalni dobi ni izpolnila (za zavrnitev celotnega zahtevka bi zadoščala že ugotovitev, da manjka eden od zahtevanih pogojev). Posest tožeče stranke (ki je bila v določenih trenutkih dejanske oblasti nad stvarjo glede na obstoj veljavne oporoke morda res tudi zakonita) namreč ni bila dobroverna toliko časa, kot to določa zakon (deset let).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka je s tožbo, ki je bila vložena dne 17.9.1992, zahtevala izpraznitev hišniškega stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica po prej veljavnem zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR), saj je na hišniškem stanovanju po določbah ZSR obstajala le pravica do začasne uporabe, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odstavku 186. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP - mora tožeča stranka v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Če tega ne stori, je mogoče vrednost spornega predmeta določiti le še na način iz 40. člena ZPP.
Odgovornost tožencev, da tožniku povrneta nastalo škodo, je krivdna (1. odstavek 154. člena ZOR), kar predpostavlja tudi uporabo določb ZOR o deljeni odgovornosti zaradi soprispevka oškodovanca (1. odstavek 192. člena v zvezi z 205. členom ZOR). Sodišče prve stopnje je ocenilo podatke kazenskega spisa v povezavi z dokazi, ki jih je izvedlo v pravdi in ocenilo, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode. Pri tem je vprašanje ocene oškodovančevega ravnanja, koliko je verbalno prispeval k poteku dogodkov, tudi pravno relevantno in spada v okvir uporabe materialnega prava. Dialog o sporu med prizadetimi, ki očitno ni prerasel običajnega prepira, ne more eni strani služiti za opravičilo za fizični napad v taki meri, da to zmanjša njeno krivdo za nastalo škodo. Ugotovljena dejanska podlaga ne omogoča sklepanja, da je tožnik kakorkoli - fizično ali drugače - tako izzval toženca, da bi bila njuna krivda zmanjšana.
Pravilno je odločeno tudi o obsegu nastale škode in o njeni višini. Poslabšan zunanji izgled, ki povzroča duševne bolečine, je bil upoštevan v obsegu spazme (krča) leve očesne veke in manjše čelne brazgotine v zadostni meri.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje zakonca - delitev skupnega premoženja zakoncev - vrednotenje deležev vsakega zakonca - pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba
Ker sta pravdni stranki kot zakonca skupaj in sporazumno darovali polovico svojega skupnega premoženja sinu in je ta darilo sprejel, sta pravno-veljavno razpolagali s tem delom skupnega premoženja. Poznejše vlaganje enega izmed njiju v tako solastno premoženje, ne more vplivati na spremembo solastniških deležev (do katere lahko pride le na podlagi naslovov - po določbah ZTLR).
ZOR člen 277. ZPP (1977) člen 395. ZPPSL člen 124, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - prijavljanje terjatev v stečajnem postopku
Kadar se pogodba sklicuje na leasing pogoje, v njih pa so dogovorjene obveznosti vezane na tujo valuto, gre za veljavno sklenjeno valutno klavzulo (čeprav samo pogodba tega dogovora ne vsebuje). Zamudne obresti na devizne terjatve se priznavajo v višini, v kakršni priznavajo poslovne banke v kraju izpolnitve za vpogledne devizne hranilne vloge.
sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Razlogi izpodbijane sodbe so usmerjeni v utemeljevanje dejanske in pravne presoje v smeri 56. člena ZOR (vsebinsko tudi 111. do 113. člena ZOR): "v času sklenitve predpogodbe je imel toženec zaradi bolezni hude duševne posledice (alkoholno psihozo), pa ga v tistem času ni bilo mogoče upoštevati kot poslovno popolnoma sposobnega, saj takrat ni zmogel ustrezno varovati svojih pravic in koristi".
Sodišči sta šteli, da ni dokazano, da bi toženec povzročil tožniku katerokoli od zatrjevanih vrst škode, za nekatere vrste škode pa tožnik ni dokazal, da bi mu sploh nastale. Ker so že te ugotovitve dovolj za zavrnitev tožbenega zahtevka, se sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, koliko predstavlja posamezna vrsta zatrjevane škode tudi pravno priznano škodo.