Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena.
Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.
V takšnih primerih, ko je jasno, da tožeča stranka lahko uspe s svojim tožbenim zahtevkom zgolj zoper eno od toženk, gre taka previdnost lahko le na njen lastni stroškovni rizik, kar velja tudi v primeru umika tožbe.
Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Katera oseba v stanovanju bi lahko namesto tožencev kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico, pritožnika nista navedla. Nobenih drugih razlogov pa tudi ni za sklepanje, da vročevalec sodbe ni nikomur vročil.
ZD člen 26, 26/1, 27, 28, 34 – 41, 163, 166. ZPP člen 77, 80.
nujni delež – alikvotni del zapuščine – izplačilo v denarju – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – vrednost daril – skupni nujni delež – razpoložljivi del zapuščine – vračanje daril – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – izračun nujnega deleža – zakoniti zastopnik – skrbnik za posebni primer – procesna sposobnost
Oporočiteljevo določilo, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju, pomeni določitev načina delitve zapuščine, ki pa pride v poštev samo v primeru, da zapuščina obsega tiste stvari, pravice ali denar, ki jih je oporočitelj namenil nujnim dedičem. Ker v konkretnem primeru zapustnik ob smrti ni imel nobenih premičnih stvari, ne pravic ne denarja, takšno določilo v oporoki ne more obveljati in gre nujnima dedičema alikvotni del zapuščine: del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino.
Zakon določa vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila. V konkretnem primeru je (bilo) prikrajšanje nujnih deležev mogoče odpraviti z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj, zato do vračanja daril, ki jih je zapustnik naklonil dedinji L. G. v skupni vrednosti 17.768,00 EUR (katerega pa nujna dediča tudi nista uveljavljala pravočasno) ni prišlo.
zamuda na narok – varnostni ukrepi ob vstopu na sodišče – izvedba naroka v nenavzočnosti – pravica do izjave
Pavšalno navržena trditev, da je zakonitega zastopnika tožene stranke „varnostnik v sodni stavbi deset minut neopravičeno zadrževal“, ne zadošča za ugotovitev kršitve pravice do izjave.
Postopki za zagotavljanje varnosti so v sedanjem času običajni, zato dejstvo, da se v zvezi z zagotavljanjem varnosti na sodiščih izvajajo določeni postopki pri vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo, samo po sebi ne predstavlja neupravičenega, neustreznega oziroma nezakonitega ravnanja sodišča, temveč se od vsakega udeleženca v sodnem postopku pričakuje ustrezno skrbnost, torej pravočasen prihod na sodišče, da si ti postopki lahko izvedejo še pred začetkom naroka za glavno obravnavo.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – fant in dekle – pravni standard
Tožnica ni dokazala, da bi bila s tožencem v zunajzakonski skupnosti. Šlo je za razmerje fanta in dekleta, ki ni imelo elementov, ki jih je sodna praksa napolnila pri pravnem standardu „dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske“.
Abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri tem pa ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja.
Dejstvo, da obtoženec ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo ter da je kasneje isto klet sam kupil, pomeni kršitev civilnopravne obveznosti, ne predstavlja pa konkretizacije objektivnih in subjektivnih znakov obtoženemu očitanega kaznivega dejanja.
Tretja oseba, ki ji je priznana pravna korist za uveljavljanje ničnosti pogodbe, lahko ničnost uveljavlja iz tistih razlogov, ki imajo določene posledice na njo, ne pa kot varuh interesa javnosti.
Tretji odstavek 259. člena OZ ne določa, da je izpodbojen posel, s katerim tretji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem odtuji, pač pa le, da se v takem primeru tožba zaradi izpodbijanja pravnega dejanja upnikovega dolžnika vloži zoper pridobitelja koristi. Pridobitelj koristi je tisti, na katerega tretji s pravnim poslom odtuji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem. Zoper novega pridobitelja koristi lahko upnik le zahteva, da je on dolžan dopustiti upniku poplačilo njegove terjatve do dolžnika iz premoženja, ki ga je pridobil od tretjega, česar pa tožeča stranka ni zahtevala. Ker je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
začasna odredba – denarna terjatev – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – opustitev izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke – listinski dokazi
Glede na vsebino posojilnih pogodb in trditveno podlago pravdnih strank ni nobenega dvoma, da terjatev tožnika dokazana s (z visoko) stopnjo verjetnosti, ugovorni razlogi se zato izkažejo kot povsem neutemeljeni. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožencev, ker izvedba tega dokaza ne bi mogla s stopnjo verjetnosti spremeniti ugotovitev sodišča prve stopnje, tudi če bi toženci izpovedovali natančno tako, kot zatrjujejo v ugovoru.
prenehanje zunajzakonske skupnosti – prejem darila – izročitev denarja
Sodišče je, tako kot je natančno presojalo trditev tožencev o obstoju (lastnega) denarja, presojalo tudi trditve tožnikov o izročitvi denarja. Edina (končna) razlika pa je bila v tem, da tožnika svojemu (trditvenemu in dokaznemu) bremenu nista zadostila.
Razpis naroka za tožečo stranko ni bil zaključen (zato kasneje tudi ni bila obveščena o njegovem preklicu), ker vabilo še ni bilo odposlano, zaradi česar je potrebno šteti, da je umik tožbe prispel na sodišče pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Nastala je situacija, ki jo določa ZST-1 v točki 2312 pod točko 1, da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, taksa po tarifni številki 2311 zniža na 0,7.
stiki – rejništvo – sprememba stikov – sporne dejanske okoliščine – zdravljenje pri psihiatru – stiki pod nadzorom – rejništvo
Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka.
ZFPPIPP-G člen 34, 34/5. ZFPPIPP člen 128, 128/2, 224, 224/2, 389, 400, 400/8, 400/8-2.
odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prehodne določbe ZFPPIPP-G - ugovor upravitelja
Če bi želel upravitelj z ugovorom za skrajšanje preizkusnega obdobja uspeti, bi ga moral utemeljiti z relevantnimi dejstvi, ki bi tudi upnike prepričala o njegovi prognozi, da se stečajna masa v preizkusnem obdobju, ki je določeno dolžniku, ne bo povečala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086765
OZ člen 82, 82/2, 110.
pogodba o štipendiranju – izpolnitev pogodbene obveznosti – razlaga pogodbe
Pogodba je bila pripravljena s strani tožeče stranke v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato glede sporne določbe tudi nista iskali skupnega namena. Ker je tožeča stranka s to določbo zasledovala cilj, da se znanje, ki ga je štipendist pridobil s pomočjo javnih sredstev, vrne v RS, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razumna in logična razlaga, da v takšnem primeru za dosego cilja ni bistveno, da je obveznost zaposlitve izvršena v neprekinjenem obdobju, temveč da je izpolnjena v določenem razumnem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086787
ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZPP člen 254, 254/2. OZ člen 179, 181.
vračilo sredstev brezplačne pravne pomoči – stroški postopka – izvedenina – oprostitev plačila stroškov sodnega postopka – plačilo stroškov v korist proračuna – uspeh v postopku – enotna odškodnina – preveritev izvedenskega mnenja
Ker je bila tožnica oproščena stroškov sodnega postopka, je bila izvedenina plačana iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Te stroške mora nasprotna stranka – namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči – povrniti v korist proračuna RS.
verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
ZJU člen 4, 34, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZDR-1 člen 6, 6/6.
premestitev – javni uslužbenec - diskriminacija
Načeloma je odločitvi delodajalca prepuščeno, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja v določenem državnem organu, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, premesti javnega uslužbenca v ta organ. Če je več javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za premestitev na ustrezno delovno mesto in so ga sposobni opravljati, ter je izkazana delovna potreba po premeščanju le za enega, posebni kriteriji za izbiro uslužbenca, ki mu bo izdan sklep o premestitvi, niso predpisani. Delodajalec lahko izbere javnega uslužbenca po svoji presoji, ki pa ne sme biti diskriminatorna.
Ob trditvi tožnika, da ga je tožena stranka med uslužbenci B. izbrala in ga premestila zato, ker je bil član sindikata ter je aktivno sodeloval v organu sindikata, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR-1 dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih. Glede na obrnjeno dokazno breme bi morala tožena stranka dokazati, da je bila izbira med tremi javnimi uslužbenci B. dejansko opravljena in da je bila objektivna. Ker dokaznemu bremenu glede na prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje ni zadostila, je treba šteti tožnikovo zatrjevanje o diskriminatornem razlogu za resnično. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila trajna premestitev tožnika iz enega v drug organ nezakonita.