CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086787
ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZPP člen 254, 254/2. OZ člen 179, 181.
vračilo sredstev brezplačne pravne pomoči – stroški postopka – izvedenina – oprostitev plačila stroškov sodnega postopka – plačilo stroškov v korist proračuna – uspeh v postopku – enotna odškodnina – preveritev izvedenskega mnenja
Ker je bila tožnica oproščena stroškov sodnega postopka, je bila izvedenina plačana iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Te stroške mora nasprotna stranka – namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči – povrniti v korist proračuna RS.
Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani je bila, da se po izteku veljavnosti med strankama sklenjene posebne pogodbe o višini nadomestila za predvajanje fonogramov uporabljajo določbe SS 2006 o višini nadomestila. Pritožbeno sodišče se je po ponovno presoji in tehtanju razlogov odločilo, da bo vztrajalo pri svojem stališču.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0085133
OZ člen 101, 289, 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 7.
mandatna pogodba – razmerje med članom uprave in družbo – trajno pogodbeno razmerje – pravilo sočasne izpolnitve – sočasnost izpolnitve – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – trditveno breme
Trajno pogodbeno razmerje se daljše časovno obdobje kontinuirano izpolnjuje in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem. Narava trajnih razmerij zato terja ustrezno prilagoditev pravila o sočasnosti izpolnitve (101. člen OZ) tudi na nasprotni strani.
Kontinuirano dalj časa trajajoče izpolnjevanje zaporednih ali delnih obveznosti ene stranke terja upoštevanje enakih principov pri načinu izpolnitve nasprotne stranke, ki postane enako kontinuirano in se odrazi v bolj ali manj sprotnem plačilu (za nazaj ali za naprej).
Ni v skladu z načelom vzajemnosti in tudi ni običajno, da bi stranka, ki svojo izpolnitev kontinuirano opravlja dalj časa, v konkretnem primeru več let, pridobila pravico do nasprotne izpolnitve šele po koncu pogodbenega razmerja.
Zmotno je zato stališče tožeče stranke in tudi sodišča prve stopnje, da je imel tožnik pravico terjati plačo šele potem, ko mu je prenehal mandat. To ne drži, plačo za opravljanje funkcije predsednika člana uprave je imel pravico terjati s prvim dnem naslednjega meseca za pretekli mesec.
spor majhne vrednosti – komunalne storitve – plačilo komunalnih storitev
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo strošek, ki se nanaša na komunalne storitve, upoštevaje dva člana toženčevega gospodinjstva, je materialnopravno pravilna.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - plačilo članarine
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zbornica namreč ni našteta med pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), navedenimi v tej določbi. Prav tako ne gre za spor iz medsebojnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP.
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo članarine. Takšne vrste spor zato ni gospodarski spor niti po 482. členu ZPP, niti zanj ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 483. členu ZPP.
začasna odredba – denarna terjatev – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – opustitev izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke – listinski dokazi
Glede na vsebino posojilnih pogodb in trditveno podlago pravdnih strank ni nobenega dvoma, da terjatev tožnika dokazana s (z visoko) stopnjo verjetnosti, ugovorni razlogi se zato izkažejo kot povsem neutemeljeni. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožencev, ker izvedba tega dokaza ne bi mogla s stopnjo verjetnosti spremeniti ugotovitev sodišča prve stopnje, tudi če bi toženci izpovedovali natančno tako, kot zatrjujejo v ugovoru.
Abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri tem pa ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja.
Dejstvo, da obtoženec ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo ter da je kasneje isto klet sam kupil, pomeni kršitev civilnopravne obveznosti, ne predstavlja pa konkretizacije objektivnih in subjektivnih znakov obtoženemu očitanega kaznivega dejanja.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - obdolženec odvetnik
Morebitni kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, saj predlagateljica izrecno navaja, da ni v nobenem posebnem odnosu z obdolžencem, torej ne navaja okoliščin, ki bi okvire kolegialnih odnosov presegli (tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006 in I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081710
ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-3, 44, 44/5, 243, 243/1, 243/1-2. OZ člen 50. SPZ člen 132, 132/1. ZPP člen 362, 362/1.
fiduciarni posel – fiduciarni posli v zavarovanje terjatve – zavarovanje terjatev – zemljiški dolg – zemljiško pismo – izbris zemljiškega dolga – načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
SPZ ne ureja fiduciarnih poslov v zavarovanje terjatve. V praksi so se sicer razvili. Upoštevaje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij sami po sebi niso nedopustni. Taki pa postanejo, če nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (3. člen OZ).
Izbris materialnopravno neveljavnega zemljiškega dolga bo v zemljiški knjigi izveden na podlagi sodne odločbe, izdane v tem postopku, s katero je sodišče ugotovilo prenehanje pravice, katere vknjižba bo predlagana. Ne gre za pravni položaj iz petega odstavka 44. člena ZZK-1, ki ureja izbris zemljiškega dolga na podlagi pravnega posla. Predložitev zemljiškega pisma ni potrebna.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - predhodno kaznivo dejanje - prekinitev postopka
Okoliščina, da se obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazni po pravnomočni sodbi, ni razlog za prekinitev postopka v zvezi z odločanjem o njegovi zahtevi za obnovo kazenskega postopka, kot to navaja pritožba, saj je predhodno kaznivo dejanje bilo ugotovljeno po objektivnem kriteriju in se zoper njega še vodi odprt kazenski postopek, pri čemer zagovorniki v pritožbi neutemeljeno in brez vsakršne podlage kalkulirajo, kakšen bo njegov izid in na ta izid vežejo v pritožbi navajane posledice.
Dejstvo, da tožnik po nasprotni tožbi ni toženec v osnovnem postopku, (samo po sebi) ne predstavlja razloga za zavrženje (sedaj samostojne) tožbe. Če toženec vloži nasprotno tožbo, pa sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, nasprotne tožbe ne zavrže, ampak jo obravnava kot samostojno tožbo.
Sodišče bi o stroških moralo odločiti na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP, saj je bila tožba zoper njega vložena povsem brez njegove krivde in ni dal nobenega povoda za tožbo.
Dolžnik ima prav, da dogovor strank ni pogoj veljavne predčasne izpolnitve obveznosti po 290. členu OZ, vendar pri tem zanemari, da je za predčasno izpolnitev (izpolnitev pred zapadlostjo obveznosti) bistveno, da je s strani izpolnitelja jasno izražena volja, da plačuje v naprej in kaj plačuje v naprej. Iz izvedenega dokaznega postopka pa takšna volja ne izhaja. Dolžnik je redno v daljšem časovnem obdobju vsak mesec preplačeval svojo preživninsko obveznost, (kar ni pritožbeno izpodbijano), ne pa, kot je zatrjeval, s preplačilom prejšnjega meseca poplačeval še ne zapadlo obveznost. Če bi bila resnična volja dolžnika, da opravi vnaprejšnje plačilo v mesecu, ki bi sledil mesecu preplačila, ne bi opravil ponovnega preplačila, ampak bi plačal le še preostanek obveznosti, ki s preplačilom ne bi bil krit. Dolžnik je po pojasnjenem izhajal iz zmotnega stališča, da samo preplačilo obveznosti že pomeni vnaprejšnje plačilo druge še ne zapadle obveznosti, kar pa ne drži. Preplačilo je praviloma pravno kvalificirano kot plačilo brez podlage, ki se ga presoja po pravilih neupravičene obogatitve (190. člen OZ).
stiki – rejništvo – sprememba stikov – sporne dejanske okoliščine – zdravljenje pri psihiatru – stiki pod nadzorom – rejništvo
Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka.
ZVEtL člen 17, 23, 23a. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 22, 22/2. ZPP člen 11, 109.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – prekinitev postopka – žaljenje nasprotne stranke – denarna kazen
ZVEtL ne predvideva prekinitve postopka (17. člen).
Ker stavba (garaža) ni vpisana v kataster stavb, iz zapisnika obravnave pa ne izhaja soglasje solastnikov, lahko vpis, v skladu z določbami 23. in 23.a člena ZVEtL „pomaga“ oziroma po uradni dolžnosti doseže sodišče (v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL).
ZFPPIPP-G člen 34, 34/5. ZFPPIPP člen 128, 128/2, 224, 224/2, 389, 400, 400/8, 400/8-2.
odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prehodne določbe ZFPPIPP-G - ugovor upravitelja
Če bi želel upravitelj z ugovorom za skrajšanje preizkusnega obdobja uspeti, bi ga moral utemeljiti z relevantnimi dejstvi, ki bi tudi upnike prepričala o njegovi prognozi, da se stečajna masa v preizkusnem obdobju, ki je določeno dolžniku, ne bo povečala.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženec z izselitvijo iz stanovanja, ne glede na dejstvo, da je nekaj njegovih osebnih stvari bilo shranjenih v kleti, posest stanovanja izgubil. Pritožnik poudarja, da iz stanovanja nikoli ni odnesel svojih stvari in da zato njegove vrnitve vanj ni moč šteti za motenje posesti, s čimer pa se ni moč strinjati. Neposredno posest na stanovanju (v katerega sta se vselila in v njem živela) sta pridobila najemnika, za katera (in s tem tudi za spremembo posestnega stanja) je vedel tudi toženec. Morebitno nahajanje njegovih stvari v stanovanju v tem oziru zato ni odločilno.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – fant in dekle – pravni standard
Tožnica ni dokazala, da bi bila s tožencem v zunajzakonski skupnosti. Šlo je za razmerje fanta in dekleta, ki ni imelo elementov, ki jih je sodna praksa napolnila pri pravnem standardu „dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske“.