Pritožnik zmotno meni, da bi lahko njegova povprečna valorizirana plača v leta 1990 (538,99 EUR) predstavljala osnovo za odmero izgube na zaslužku v letu 1991 in 1992. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik leta 1991 avto prodal; da je imel v letu 1991 in 1992 „krizo z osnovnim sredstvom“ in zaslužil le za preživetje. V tem obdobju ni zaslužil niti toliko, da bi si plačeval prispevke za zdravstveno in socialno zavarovanje, ki so mu bili kasneje odpisani. Nanizane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (ki jih pritožba ne izpodbija) utemeljujejo zaključek, da tožnik ni dokazal, da bi kot taksist kadarkoli zaslužil 1.000,00 EUR mesečno, sploh pa ne v zadnjem letu pred izbrisom, ko je ostal (po lastni krivdi) brez avta. Zaradi navedenega tudi ni mogoče sklepati, kakšen bi bil njegov zaslužek, če do izbrisa ne bi prišlo.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v skladu z navodili pritožbenega sodišča dodatno obrazložilo način izračuna vtoževane obveznosti. Pritožbeni očitek, da je odločalo mimo trditvene podlage, je zato nepravilen.
prenehanje zunajzakonske skupnosti – prejem darila – izročitev denarja
Sodišče je, tako kot je natančno presojalo trditev tožencev o obstoju (lastnega) denarja, presojalo tudi trditve tožnikov o izročitvi denarja. Edina (končna) razlika pa je bila v tem, da tožnika svojemu (trditvenemu in dokaznemu) bremenu nista zadostila.
Obdarjenec, v korist katerega je dolžnik razpolagal v škodo upnikov, je dolžan dopustiti poplačilo upnikove terjatve iz stvari, ki jo je z darilno pogodbo prejel.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – fant in dekle – pravni standard
Tožnica ni dokazala, da bi bila s tožencem v zunajzakonski skupnosti. Šlo je za razmerje fanta in dekleta, ki ni imelo elementov, ki jih je sodna praksa napolnila pri pravnem standardu „dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske“.
Tretja oseba, ki ji je priznana pravna korist za uveljavljanje ničnosti pogodbe, lahko ničnost uveljavlja iz tistih razlogov, ki imajo določene posledice na njo, ne pa kot varuh interesa javnosti.
Tretji odstavek 259. člena OZ ne določa, da je izpodbojen posel, s katerim tretji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem odtuji, pač pa le, da se v takem primeru tožba zaradi izpodbijanja pravnega dejanja upnikovega dolžnika vloži zoper pridobitelja koristi. Pridobitelj koristi je tisti, na katerega tretji s pravnim poslom odtuji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem. Zoper novega pridobitelja koristi lahko upnik le zahteva, da je on dolžan dopustiti upniku poplačilo njegove terjatve do dolžnika iz premoženja, ki ga je pridobil od tretjega, česar pa tožeča stranka ni zahtevala. Ker je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je dokazni postopek pokazal, da je zavarovanec toženke opustil ukrepe, ki bi zagotavljali varno hojo po tleh, saj mastne hrane ni pravočasno pobrisal, kar je privedlo do obravnavanega škodnega dogodka.
SPZ člen 19, 44, 44/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – javno dobro – prepoved priposestvovanja javnega dobra – podatki katastra – vmesna sodba – pogoji za izdajo vmesne sodbe – stvarnopravni zahtevek
Na dobrinah v splošni rabi (sedaj javno dobro) ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sporna nepremičnina v zemljiški knjigi že ves čas vpisana kot javno dobro in že od nastanka zemljiške knjige, ter je vpisana v seznam 1, kamor so se vpisovale ceste v javni rabi. Glede na tako ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje tožnika ne moreta uveljavljati na sporni nepremičnini lastninske pravice s priposestvovanjem in so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je na spornem zemljišču možno priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, pač pa je fizična oseba – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato konkretni spor ne izpolnjuje kriterija za gospodarske spore.
zamuda na narok – varnostni ukrepi ob vstopu na sodišče – izvedba naroka v nenavzočnosti – pravica do izjave
Pavšalno navržena trditev, da je zakonitega zastopnika tožene stranke „varnostnik v sodni stavbi deset minut neopravičeno zadrževal“, ne zadošča za ugotovitev kršitve pravice do izjave.
Postopki za zagotavljanje varnosti so v sedanjem času običajni, zato dejstvo, da se v zvezi z zagotavljanjem varnosti na sodiščih izvajajo določeni postopki pri vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo, samo po sebi ne predstavlja neupravičenega, neustreznega oziroma nezakonitega ravnanja sodišča, temveč se od vsakega udeleženca v sodnem postopku pričakuje ustrezno skrbnost, torej pravočasen prihod na sodišče, da si ti postopki lahko izvedejo še pred začetkom naroka za glavno obravnavo.
spor majhne vrednosti – komunalne storitve – plačilo komunalnih storitev
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo strošek, ki se nanaša na komunalne storitve, upoštevaje dva člana toženčevega gospodinjstva, je materialnopravno pravilna.
ZVEtL člen 17, 23, 23a. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 22, 22/2. ZPP člen 11, 109.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – prekinitev postopka – žaljenje nasprotne stranke – denarna kazen
ZVEtL ne predvideva prekinitve postopka (17. člen).
Ker stavba (garaža) ni vpisana v kataster stavb, iz zapisnika obravnave pa ne izhaja soglasje solastnikov, lahko vpis, v skladu z določbami 23. in 23.a člena ZVEtL „pomaga“ oziroma po uradni dolžnosti doseže sodišče (v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL).
stiki – rejništvo – sprememba stikov – sporne dejanske okoliščine – zdravljenje pri psihiatru – stiki pod nadzorom – rejništvo
Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka.
začasna odredba – denarna terjatev – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – opustitev izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke – listinski dokazi
Glede na vsebino posojilnih pogodb in trditveno podlago pravdnih strank ni nobenega dvoma, da terjatev tožnika dokazana s (z visoko) stopnjo verjetnosti, ugovorni razlogi se zato izkažejo kot povsem neutemeljeni. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožencev, ker izvedba tega dokaza ne bi mogla s stopnjo verjetnosti spremeniti ugotovitev sodišča prve stopnje, tudi če bi toženci izpovedovali natančno tako, kot zatrjujejo v ugovoru.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - obdolženec odvetnik
Morebitni kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, saj predlagateljica izrecno navaja, da ni v nobenem posebnem odnosu z obdolžencem, torej ne navaja okoliščin, ki bi okvire kolegialnih odnosov presegli (tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006 in I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006).
V takšnih primerih, ko je jasno, da tožeča stranka lahko uspe s svojim tožbenim zahtevkom zgolj zoper eno od toženk, gre taka previdnost lahko le na njen lastni stroškovni rizik, kar velja tudi v primeru umika tožbe.
Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Katera oseba v stanovanju bi lahko namesto tožencev kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico, pritožnika nista navedla. Nobenih drugih razlogov pa tudi ni za sklepanje, da vročevalec sodbe ni nikomur vročil.