• Najdi
  • <<
  • <
  • 40
  • od 40
  • 781.
    VSL sklep IV Cp 427/2017
    1.3.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0081745
    ZZZDR člen 106.
    stiki – rejništvo – sprememba stikov – sporne dejanske okoliščine – zdravljenje pri psihiatru – stiki pod nadzorom – rejništvo
    Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka.
  • 782.
    VSL sodba I Cp 3077/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086771
    OZ člen 190, 198, 346. ZPP člen 154, 154/2, 337.
    verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
    V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
  • 783.
    VDSS sklep Pdp 876/2016
    1.3.2017
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017121
    ZPP člen 124, 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
    priča – nadomestilo plače – zahteva za povrnitev - narok
    Priča ni zahtevala povrnitve stroškov izgubljenega zaslužka oziroma nadomestila plače takoj po zaslišanju, zato je to pravico izgubila po drugem odstavku 242. člena ZPP. Delodajalec ne more, namesto pri njem zaposlenih prič, uveljavljati povrnitev izplačanega nadomestila plače, ker je priča A.A. priglasila le stroške za opravljene kilometre. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi morala priča že na naroku zahtevati povrnitev nadomestila plače. Ker tega ni zahtevala, je to pravico izgubila in s tem je posledično izgubil to pravico tudi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje zahtevek delodajalca utemeljeno zavrnilo.
  • 784.
    VSL sodba in sklep I Cpg 22/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0085169
    OZ člen 86, 86/1, 92, 255, 255/2, 259, 259/3.
    paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - cesijska pogodba - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - koristi pridobitelja - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
    Tretja oseba, ki ji je priznana pravna korist za uveljavljanje ničnosti pogodbe, lahko ničnost uveljavlja iz tistih razlogov, ki imajo določene posledice na njo, ne pa kot varuh interesa javnosti.

    Tretji odstavek 259. člena OZ ne določa, da je izpodbojen posel, s katerim tretji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem odtuji, pač pa le, da se v takem primeru tožba zaradi izpodbijanja pravnega dejanja upnikovega dolžnika vloži zoper pridobitelja koristi. Pridobitelj koristi je tisti, na katerega tretji s pravnim poslom odtuji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem. Zoper novega pridobitelja koristi lahko upnik le zahteva, da je on dolžan dopustiti upniku poplačilo njegove terjatve do dolžnika iz premoženja, ki ga je pridobil od tretjega, česar pa tožeča stranka ni zahtevala. Ker je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
  • 785.
    VSL sklep II Cp 406/2017
    1.3.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0081713
    ZIZ člen 270, 270/3.
    začasna odredba – denarna terjatev – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – opustitev izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke – listinski dokazi
    Glede na vsebino posojilnih pogodb in trditveno podlago pravdnih strank ni nobenega dvoma, da terjatev tožnika dokazana s (z visoko) stopnjo verjetnosti, ugovorni razlogi se zato izkažejo kot povsem neutemeljeni. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožencev, ker izvedba tega dokaza ne bi mogla s stopnjo verjetnosti spremeniti ugotovitev sodišča prve stopnje, tudi če bi toženci izpovedovali natančno tako, kot zatrjujejo v ugovoru.
  • 786.
    VSL sodba II Cp 136/2017
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0081729
    OZ člen 346, 352, 352/3. ZPP člen 154, 154/1, 158.
    pogodba o leasingu - operativni leasing - odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - zastaranje terjatve - višina obveznosti - stroški pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v skladu z navodili pritožbenega sodišča dodatno obrazložilo način izračuna vtoževane obveznosti. Pritožbeni očitek, da je odločalo mimo trditvene podlage, je zato nepravilen.
  • 787.
    VSL sklep R 1/2017
    1.3.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081726
    ZIZ člen 59, 60, 65. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 481, 481/1, 481/1-1.
    spor o pristojnosti – gospodarski spor – nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba tretjega – opredelitev spora – spor o pravici na premičnini – sodna praksa
    V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe gre glede na tožbeni zahtevek za obligacijsko pravni spor (in ne za stvarno pravni spor), zato je, kadar sta pravdni stranki gospodarski družbi, za sojenje pristojno okrožno sodišče po pravilih gospodarskega spora.
  • 788.
    VSL sklep Rg 64/2017
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085176
    ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32, 32/1, 32/2, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 483.
    spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - plačilo članarine
    V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zbornica namreč ni našteta med pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), navedenimi v tej določbi. Prav tako ne gre za spor iz medsebojnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP.

    Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo članarine. Takšne vrste spor zato ni gospodarski spor niti po 482. členu ZPP, niti zanj ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 483. členu ZPP.
  • 789.
    VSL sodba II Cp 3117/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086792
    ZASP člen 28, 59, 147, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 132, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
    avtorsko nadomestilo – materialna pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami – pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja – izključne avtorske pravice – male avtorske pravice – javna priobčitev glasbenih del – nadomestilo DDV – neupravičena obogatitev – dokazno breme – civilna kazen
    Tožeča stranka bi bila upravičena do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Sodišče prve stopnje je štelo, da je pravni temelj za zahtevek v neopravičeni obogatitvi (prvi odstavek 190. člena OZ). Od prisojenega zneska - škode, ki ji je nastala v obsegu razlike v premoženju, do katere je prišlo zaradi neupravičene obogatitve tožene stranke, tožeči stranki ne bo potrebno plačati DDV (prvi odstavek 3. člena ZDDV-1).Tudi, če bi šteli, da je zahtevek civilne deliktne narave in je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti škodo (132. člen OZ), ki ji je nastala, ker tožena stranka ni plačevala nadomestila prostovoljno, tožeči stranki od odškodnine ne bi bilo treba plačati DDV. Tudi odškodnina za civilni delikt namreč ni nadomestilo za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Poleg tega ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta pa ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV. Takšna tarifa omogoča le zaključek, da je v ceni, določeni z njo, DDV že vsebovan.
  • 790.
    VDSS sodba Pdp 876/2016
    1.3.2017
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0017123
    ZJU člen 4, 34, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZDR-1 člen 6, 6/6.
    premestitev – javni uslužbenec - diskriminacija
    Načeloma je odločitvi delodajalca prepuščeno, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja v določenem državnem organu, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, premesti javnega uslužbenca v ta organ. Če je več javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za premestitev na ustrezno delovno mesto in so ga sposobni opravljati, ter je izkazana delovna potreba po premeščanju le za enega, posebni kriteriji za izbiro uslužbenca, ki mu bo izdan sklep o premestitvi, niso predpisani. Delodajalec lahko izbere javnega uslužbenca po svoji presoji, ki pa ne sme biti diskriminatorna.

    Ob trditvi tožnika, da ga je tožena stranka med uslužbenci B. izbrala in ga premestila zato, ker je bil član sindikata ter je aktivno sodeloval v organu sindikata, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR-1 dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih. Glede na obrnjeno dokazno breme bi morala tožena stranka dokazati, da je bila izbira med tremi javnimi uslužbenci B. dejansko opravljena in da je bila objektivna. Ker dokaznemu bremenu glede na prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje ni zadostila, je treba šteti tožnikovo zatrjevanje o diskriminatornem razlogu za resnično. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila trajna premestitev tožnika iz enega v drug organ nezakonita.
  • 791.
    VSL sklep I Cpg 180/2017
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085153
    ZPP člen 139, 139/2, 149, 149/1, 224, 224/1, 333, 333/1,.
    vročitev sodbe fizični osebi – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročilnice - različnost podpisov - prepozna pritožba
    Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Katera oseba v stanovanju bi lahko namesto tožencev kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico, pritožnika nista navedla. Nobenih drugih razlogov pa tudi ni za sklepanje, da vročevalec sodbe ni nikomur vročil.
  • 792.
    VSL sodba II Cp 2721/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0081749
    ZZZDR člen 84.
    prenehanje zunajzakonske skupnosti – prejem darila – izročitev denarja
    Sodišče je, tako kot je natančno presojalo trditev tožencev o obstoju (lastnega) denarja, presojalo tudi trditve tožnikov o izročitvi denarja. Edina (končna) razlika pa je bila v tem, da tožnika svojemu (trditvenemu in dokaznemu) bremenu nista zadostila.
  • 793.
    VSL sodba I Cpg 1090/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0085133
    OZ člen 101, 289, 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 7.
    mandatna pogodba – razmerje med članom uprave in družbo – trajno pogodbeno razmerje – pravilo sočasne izpolnitve – sočasnost izpolnitve – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – trditveno breme
    Trajno pogodbeno razmerje se daljše časovno obdobje kontinuirano izpolnjuje in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem. Narava trajnih razmerij zato terja ustrezno prilagoditev pravila o sočasnosti izpolnitve (101. člen OZ) tudi na nasprotni strani.

    Kontinuirano dalj časa trajajoče izpolnjevanje zaporednih ali delnih obveznosti ene stranke terja upoštevanje enakih principov pri načinu izpolnitve nasprotne stranke, ki postane enako kontinuirano in se odrazi v bolj ali manj sprotnem plačilu (za nazaj ali za naprej).

    Ni v skladu z načelom vzajemnosti in tudi ni običajno, da bi stranka, ki svojo izpolnitev kontinuirano opravlja dalj časa, v konkretnem primeru več let, pridobila pravico do nasprotne izpolnitve šele po koncu pogodbenega razmerja.

    Zmotno je zato stališče tožeče stranke in tudi sodišča prve stopnje, da je imel tožnik pravico terjati plačo šele potem, ko mu je prenehal mandat. To ne drži, plačo za opravljanje funkcije predsednika člana uprave je imel pravico terjati s prvim dnem naslednjega meseca za pretekli mesec.
  • 794.
    VSL sodba V Cpg 1146/2016
    1.3.2017
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085148
    ZASP člen 128, 130, 130/1, 145, 146, 146/1, 147, 147/1, 156, 156/4, 156/4-1, 176, 176/1, 176/2. ZIZ člen 38, 38/4, 38/5, 38/6, 62, 62/2. ZPP člen 214, 214/1, 227, 228. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. OZ člen 299, 299/1, 378. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
    avtorski sorodna pravica - fonogram – procesno upravičenje kolektivne organizacije - plačilo nadomestila – tarifa - skupni sporazum - stroški opomina
    Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani je bila, da se po izteku veljavnosti med strankama sklenjene posebne pogodbe o višini nadomestila za predvajanje fonogramov uporabljajo določbe SS 2006 o višini nadomestila. Pritožbeno sodišče se je po ponovno presoji in tehtanju razlogov odločilo, da bo vztrajalo pri svojem stališču.
  • 795.
    VSL sklep I Cpg 195/2017
    1.3.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074852
    ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 80, 81.
    poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
    Stečajni dolžnik ne more opravljati pravnih dejanj samostojno, brez soglasja stečajnega upravitelja, saj je njegova poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njegovo pravdno sposobnost. Tudi pravdna sposobnost stečajnega dolžnika je zato omejena, če lahko s pravdnimi dejanji negativno vpliva na obseg stečajne mase. Presoja o vplivu na stečajno maso je na stečajnem upravitelju.
  • 796.
    VSL sodba I Cp 3153/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081705
    ZPP člen 344, 442.
    spor majhne vrednosti – komunalne storitve – plačilo komunalnih storitev
    Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo strošek, ki se nanaša na komunalne storitve, upoštevaje dva člana toženčevega gospodinjstva, je materialnopravno pravilna.
  • 797.
    VSL sodba II Kp 12186/2013
    1.3.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086231
    KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1.
    poslovna goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – nekonkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja – preslepitev
    Abstraktni zakonski znaki morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri tem pa ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja.

    Dejstvo, da obtoženec ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo ter da je kasneje isto klet sam kupil, pomeni kršitev civilnopravne obveznosti, ne predstavlja pa konkretizacije objektivnih in subjektivnih znakov obtoženemu očitanega kaznivega dejanja.
  • <<
  • <
  • 40
  • od 40