• Najdi
  • <<
  • <
  • 40
  • od 40
  • 781.
    VSL sklep II Cp 406/2017
    1.3.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0081713
    ZIZ člen 270, 270/3.
    začasna odredba – denarna terjatev – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – opustitev izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke – listinski dokazi
    Glede na vsebino posojilnih pogodb in trditveno podlago pravdnih strank ni nobenega dvoma, da terjatev tožnika dokazana s (z visoko) stopnjo verjetnosti, ugovorni razlogi se zato izkažejo kot povsem neutemeljeni. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožencev, ker izvedba tega dokaza ne bi mogla s stopnjo verjetnosti spremeniti ugotovitev sodišča prve stopnje, tudi če bi toženci izpovedovali natančno tako, kot zatrjujejo v ugovoru.
  • 782.
    VSL sklep II Cp 3025/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0086071
    OZ člen 82, 82/2, 289, 336.
    pogodba o štipendiranju – sporna pogodbena določila – razlaga spornih določil – skupna volja – spremenjena volja – namen sopogodbenikov – trajanje zaposlitve – neprekinjeno trajanje – zastaranje – čas izpolnitve – nedoločen rok – začetek teka zastaranja
    Pri razlagi je treba poleg pomena uporabljenih izrazov (to je izražene volje) in načel obligacijskega prava, upoštevati (če okoliščine konkretnega primera to omogočajo) tudi namen pogodbenikov (pravo voljo strank). Pri tem bo pravno relevantna le dejanska skupna volja. Ta, če je ugotovljena, namreč kaže, da si je po sklenitvi pogodbe ena od strank premislila in išče oporo za to v uporabi (sporne) določbe tako kot se ta glasi, ali pa kot se lahko razlaga jezikovno in z drugimi razlagami. Spremenjena volja pa ne more biti podlaga za presojo medsebojnih pravic in obveznosti, niti ni skladna s splošnimi načeli obligacijskega prava.
  • 783.
    VSL sodba I Cp 1875/2016
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0081735
    ZPP člen 7, 212. OZ člen 131, 239, 239/2. ZNVP člen 47.
    kreditna pogodba - lombardni kredit - zastava delnic - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - razpravno načelo
    Ravnanje

    tožnika kaže na to, da si je aktivno prizadeval ohraniti pogodbeno razmerje in da ni soglašal s (predčasno) prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Toženki tako ni mogoče očitati neskrbnosti, saj se je s tožnikom dogovarjala o poplačilu dolga na način, ki bi bil zanj najustreznejši.
  • 784.
    VSL sklep I Cp 2687/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068487
    OZ člen 182, 1050. ZKP člen 161a.
    poravnava - poravnava o odškodnini - predmet poravnave - povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda - bodoča škoda
    Ker s pogodbo o poravnavi stranki uredita določeno razmerje in na tak način odpravita spor oziroma negotovost o vseh elementih, obstoječih in predvidljivih v času njenega sklepanja, je med strankama sklenjen dogovor o poravnavi škode treba razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo (nepremoženjsko) škodo in na vse tiste posledice oziroma bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno.
  • 785.
    VSL sodba in sklep I Cpg 22/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0085169
    OZ člen 86, 86/1, 92, 255, 255/2, 259, 259/3.
    paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - cesijska pogodba - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - koristi pridobitelja - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
    Tretja oseba, ki ji je priznana pravna korist za uveljavljanje ničnosti pogodbe, lahko ničnost uveljavlja iz tistih razlogov, ki imajo določene posledice na njo, ne pa kot varuh interesa javnosti.

    Tretji odstavek 259. člena OZ ne določa, da je izpodbojen posel, s katerim tretji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem odtuji, pač pa le, da se v takem primeru tožba zaradi izpodbijanja pravnega dejanja upnikovega dolžnika vloži zoper pridobitelja koristi. Pridobitelj koristi je tisti, na katerega tretji s pravnim poslom odtuji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem. Zoper novega pridobitelja koristi lahko upnik le zahteva, da je on dolžan dopustiti upniku poplačilo njegove terjatve do dolžnika iz premoženja, ki ga je pridobil od tretjega, česar pa tožeča stranka ni zahtevala. Ker je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
  • 786.
    VSL sklep I Cp 2822/2016
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086441
    ZPP člen 158.
    umik tožbe – povrnitev stroškov postopka – podrejeni zahtevek
    V takšnih primerih, ko je jasno, da tožeča stranka lahko uspe s svojim tožbenim zahtevkom zgolj zoper eno od toženk, gre taka previdnost lahko le na njen lastni stroškovni rizik, kar velja tudi v primeru umika tožbe.
  • 787.
    VSL sodba II Cp 3244/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0068476
    OZ člen 255, 256, 334.
    judikatna terjatev - pravnomočnost - pozitivni učinek materialne pravnomočnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - smrt dolžnika
    Pravnomočno odločitev o obstoju terjatve je treba šteti za neizpodbitno resnično (pozitivni učinek materialne pravnomočnosti). Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb, nasprotni dokaz ni dopusten.
  • 788.
    VSL sklep II Cp 3328/2016
    1.3.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL0081748
    ZD člen 221, 221/1.
    dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – terjatev – zapuščinska obravnava – vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju
    V konkretnem primeru je sodišče naknadno ugotovilo, da v zapuščino spada tudi terjatev zapustnika, ki je predmet izvršilnega postopka. Predmet dodatnega (dopolnilnega) sklepa je samo navedena terjatev, vse ostale okoliščine, ki jih navaja pritožnik (zahteva po izločitvi terjatve in izbris hipoteke), ne morejo biti predmet obravnave v postopku izdaje dopolnilnega sklepa.
  • 789.
    VSL sklep I Cp 2770/2016
    1.3.2017
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086766
    ZD člen 26, 26/1, 27, 28, 34 – 41, 163, 166. ZPP člen 77, 80.
    nujni delež – alikvotni del zapuščine – izplačilo v denarju – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – vrednost daril – skupni nujni delež – razpoložljivi del zapuščine – vračanje daril – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – izračun nujnega deleža – zakoniti zastopnik – skrbnik za posebni primer – procesna sposobnost
    Oporočiteljevo določilo, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju, pomeni določitev načina delitve zapuščine, ki pa pride v poštev samo v primeru, da zapuščina obsega tiste stvari, pravice ali denar, ki jih je oporočitelj namenil nujnim dedičem. Ker v konkretnem primeru zapustnik ob smrti ni imel nobenih premičnih stvari, ne pravic ne denarja, takšno določilo v oporoki ne more obveljati in gre nujnima dedičema alikvotni del zapuščine: del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino.

    Zakon določa vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila. V konkretnem primeru je (bilo) prikrajšanje nujnih deležev mogoče odpraviti z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj, zato do vračanja daril, ki jih je zapustnik naklonil dedinji L. G. v skupni vrednosti 17.768,00 EUR (katerega pa nujna dediča tudi nista uveljavljala pravočasno) ni prišlo.
  • 790.
    VSL sklep I Cpg 180/2017
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085153
    ZPP člen 139, 139/2, 149, 149/1, 224, 224/1, 333, 333/1,.
    vročitev sodbe fizični osebi – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročilnice - različnost podpisov - prepozna pritožba
    Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Katera oseba v stanovanju bi lahko namesto tožencev kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico, pritožnika nista navedla. Nobenih drugih razlogov pa tudi ni za sklepanje, da vročevalec sodbe ni nikomur vročil.
  • 791.
    VSL sodba I Cp 3076/2016
    1.3.2017
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086945
    SPZ člen 19, 44, 44/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 315.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – javno dobro – prepoved priposestvovanja javnega dobra – podatki katastra – vmesna sodba – pogoji za izdajo vmesne sodbe – stvarnopravni zahtevek
    Na dobrinah v splošni rabi (sedaj javno dobro) ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sporna nepremičnina v zemljiški knjigi že ves čas vpisana kot javno dobro in že od nastanka zemljiške knjige, ter je vpisana v seznam 1, kamor so se vpisovale ceste v javni rabi. Glede na tako ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje tožnika ne moreta uveljavljati na sporni nepremičnini lastninske pravice s priposestvovanjem in so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je na spornem zemljišču možno priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja.
  • 792.
    VSL sklep I Cpg 195/2017
    1.3.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074852
    ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 80, 81.
    poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
    Stečajni dolžnik ne more opravljati pravnih dejanj samostojno, brez soglasja stečajnega upravitelja, saj je njegova poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njegovo pravdno sposobnost. Tudi pravdna sposobnost stečajnega dolžnika je zato omejena, če lahko s pravdnimi dejanji negativno vpliva na obseg stečajne mase. Presoja o vplivu na stečajno maso je na stečajnem upravitelju.
  • 793.
    VSL sodba I Cp 3153/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081705
    ZPP člen 344, 442.
    spor majhne vrednosti – komunalne storitve – plačilo komunalnih storitev
    Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo strošek, ki se nanaša na komunalne storitve, upoštevaje dva člana toženčevega gospodinjstva, je materialnopravno pravilna.
  • 794.
    VSL sodba II Cp 136/2017
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0081729
    OZ člen 346, 352, 352/3. ZPP člen 154, 154/1, 158.
    pogodba o leasingu - operativni leasing - odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - zastaranje terjatve - višina obveznosti - stroški pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v skladu z navodili pritožbenega sodišča dodatno obrazložilo način izračuna vtoževane obveznosti. Pritožbeni očitek, da je odločalo mimo trditvene podlage, je zato nepravilen.
  • 795.
    VSM sklep I Ip 88/2017
    1.3.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023342
    URS člen 22. OZ člen 190, 191, 192, 288, 290, 533. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
    predčasna izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti - volja dolžnika - volja upnika - delna plačila - vračunavanje obresti in stroškov
    Dolžnik ima prav, da dogovor strank ni pogoj veljavne predčasne izpolnitve obveznosti po 290. členu OZ, vendar pri tem zanemari, da je za predčasno izpolnitev (izpolnitev pred zapadlostjo obveznosti) bistveno, da je s strani izpolnitelja jasno izražena volja, da plačuje v naprej in kaj plačuje v naprej. Iz izvedenega dokaznega postopka pa takšna volja ne izhaja. Dolžnik je redno v daljšem časovnem obdobju vsak mesec preplačeval svojo preživninsko obveznost, (kar ni pritožbeno izpodbijano), ne pa, kot je zatrjeval, s preplačilom prejšnjega meseca poplačeval še ne zapadlo obveznost. Če bi bila resnična volja dolžnika, da opravi vnaprejšnje plačilo v mesecu, ki bi sledil mesecu preplačila, ne bi opravil ponovnega preplačila, ampak bi plačal le še preostanek obveznosti, ki s preplačilom ne bi bil krit. Dolžnik je po pojasnjenem izhajal iz zmotnega stališča, da samo preplačilo obveznosti že pomeni vnaprejšnje plačilo druge še ne zapadle obveznosti, kar pa ne drži. Preplačilo je praviloma pravno kvalificirano kot plačilo brez podlage, ki se ga presoja po pravilih neupravičene obogatitve (190. člen OZ).
  • 796.
    VSL sklep III Ip 423/2017
    1.3.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0061235
    ZIZ člen 106, 106/1, 143, 143/1, 239, 259, 260, 260/1, 260/1-2, 260/1-4, 263, 263/2.
    izterjava preživnine - predhodna odredba - vrste predhodnih odredb - trajanje predhodne odredbe
    Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.

    Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena.

    Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.
  • 797.
    VSL sklep IV Cp 427/2017
    1.3.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0081745
    ZZZDR člen 106.
    stiki – rejništvo – sprememba stikov – sporne dejanske okoliščine – zdravljenje pri psihiatru – stiki pod nadzorom – rejništvo
    Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka.
  • <<
  • <
  • 40
  • od 40