Uspešen pa tudi ne more biti zagovornik, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh ugotovitev izvedenca medicinske stroke kot tudi ne izpovedbe priče K.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo izpovedbo priče Kurija, kot to izhaja iz razlogov napadene sodbe, ki jo je potrebno gledati kot celoto, zato je očitno zagovornik te razloge prezrl. Sicer pa so razlogi napadene sodbe tudi jasni in konkretni, iz njih pa tudi izhaja, na podlagi katerih dokazov sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano. Očitno pa je, da pritožnik ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer pa graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
Protokol št. 7 k ESČP člen 4. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 372, 372/3, 387.
kršitev temeljnih pravic delavcev - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - pravnomočni plačilni nalog prekrškovnega organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - načelo privilegija pridruženja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se odločbi v upravnem in kazenskem postopku razlikujeta glede opisa dejanj, pri čemer ni pomembno, da so v obtožnem predlogu navedeni posamezni delavci, saj je prepovedano ravnanje enako tako v opisu kaznivega dejanja kot v opisu prekrška, bistveno je namreč, da gre za isto ravnanje oziroma so dejstva v obeh postopkih ista. Zadostuje namreč, da je bila obdolžena obravnavana za prekršek in kaznivo dejanje, kljub temu, da ima prekršek le nekatere znake kaznivega dejanja, kot je to primer v zadevi F. F. proti Avstriji, na kar pravilno opozarja tudi zagovornik v pritožbi.
ZPP člen 238.. - člen 47.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Neupoštevanje navodil nadrejenega in neprimerno vedenje do zaposlenih, tudi do neposredno nadrejenega, predstavlja kršitev delovnih obveznosti v smislu določil 33. in 34. člena ZDR-1, vendar pa v tožnikovem primeru sporna kršitev ni dovolj jasno in konkretno opredeljena v opozorilu, zato ni mogoč zaključek, da gre za neupoštevanje navodil nadrejenega, če se ne ve konkretno, kakšna naj bi bila.
Predhodno pisno opozorilo delavcu iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnik naj bi sicer ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v okviru obdobja 18 mesecev od prejema pisnega opozorila, kot se mu očita v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 200, 200/3.. ZPP člen 181, 181/2.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - odločba ZPIZ - invalidnost
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti predmetni postopek za čas do izdaje odločbe ZPIZ o tožnikovi delazmožnosti. Taka odločba ZPIZ namreč ne vpliva na tožnikov položaj oziroma na pravice in obveznosti za nazaj, kar je razvidno tudi iz odločbe ZPIZ z dne 19. 10. 2016, ki jo je tožena stranka posredovala sodišču. S to odločbo je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in ima pravico do invalidske pokojnine od 1. 9. 2016 dalje. Tožba v predmetnem postopku, s katero tožnik zahteva ugotovitev, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna glede na njegovo preostalo delovno zmožnost in posledično ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi s ponudbo nove, pa je bila vložena že 9. 4. 2015. Možnost vložitve tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitve določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1, kar pomeni, da se pravni interes v konkretnem primeru predpostavlja (drugi odstavek 181. člena ZPP).
Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih v sporih glede zakonitosti redne odpovedi iz poslovnega razloga že pojasnilo, da ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče ugodi reintegracijskemu zahtevku in strankama v sporu prepusti, da po vrnitvi delavca na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo delavca pri delodajalcu. Kot izhaja iz odločbe ZPIZ z dne 21. 9. 2016, ima tožnik od 1. 9. 2016 dalje pravico do invalidske pokojnine (ki se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja). Zato bodo pri izvršitvi izpodbijane prvostopenjske sodbe odpadla vsa tovrstna vprašanja glede nadaljnje zaposlitve tožnika pri toženi stranki.
ZIZ člen 16, 16-3, 38, 38/5. ZPP člen 163, 163/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 50, 115.
izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroga formalna legaliteta – sprememba upnika – stroški izvršitelja – potrebni stroški – vročitev obvestila o naroku za deložacijo
Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov in ga dolžno izvršiti tako, kot se glasi (načelo formalne legalitete). Materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na temelju katerega je bila v konkretni zadevi predlagana in dovoljena ter nato tudi opravljena izvršba, ni upravičeno presojati.
Res je, da je sodišče prve stopnje o upnikovem zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, vloženem že 18. 2. 2015, odločilo šele po skoraj dveh letih od vložene zahteve, vendar to na vsebino odločitve ne more vplivati.
Izvršitelj sme obvestilo o naroku za deložacijo strankam tudi osebno izročiti po pravilih ZPP o navadnem vročanju na predpisanem obrazcu (ki ga je tudi uporabil v konkretni zadevi in ne gre za „nerazumljiv letak“, kot to neutemeljeno navajajo pritožniki), vendar pa je upnik upravičen do povrnitve stroškov le, če je izkazano, da je bil tak način vročanja potreben za izvršbo.
verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023450
ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni z zaporom ob koncu tedna - predkaznovanost - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca je takšna, da ob obsojenčevi izdatni predkaznovanosti predlagan način izvršitve kazni ni primeren.
prenehanje zunajzakonske skupnosti – prejem darila – izročitev denarja
Sodišče je, tako kot je natančno presojalo trditev tožencev o obstoju (lastnega) denarja, presojalo tudi trditve tožnikov o izročitvi denarja. Edina (končna) razlika pa je bila v tem, da tožnika svojemu (trditvenemu in dokaznemu) bremenu nista zadostila.
ZIZ člen 59, 60, 65. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba tretjega – opredelitev spora – spor o pravici na premičnini – sodna praksa
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe gre glede na tožbeni zahtevek za obligacijsko pravni spor (in ne za stvarno pravni spor), zato je, kadar sta pravdni stranki gospodarski družbi, za sojenje pristojno okrožno sodišče po pravilih gospodarskega spora.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - plačilo članarine
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zbornica namreč ni našteta med pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), navedenimi v tej določbi. Prav tako ne gre za spor iz medsebojnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP.
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo članarine. Takšne vrste spor zato ni gospodarski spor niti po 482. členu ZPP, niti zanj ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 483. členu ZPP.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, pač pa je fizična oseba – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato konkretni spor ne izpolnjuje kriterija za gospodarske spore.
ZPP člen 124, 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
priča - nadomestilo plače - zahteva za povrnitev - narok
Priča ni zahtevala povrnitve stroškov izgubljenega zaslužka oziroma nadomestila plače takoj po zaslišanju, zato je to pravico izgubila po drugem odstavku 242. člena ZPP. Delodajalec ne more, namesto pri njem zaposlene priče, uveljavljati povrnitev izplačanega nadomestila plače, ker je priča A.A. na naroku izrecno izjavila, da stroškov ne priglaša. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi morala priča že na naroku zahtevati povrnitev nadomestila plače. Ker tega ni zahtevala, je to pravico izgubila in s tem je posledično izgubil to pravico tudi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje zahtevek delodajalca utemeljeno zavrnilo.
Dolžnik ima prav, da dogovor strank ni pogoj veljavne predčasne izpolnitve obveznosti po 290. členu OZ, vendar pri tem zanemari, da je za predčasno izpolnitev (izpolnitev pred zapadlostjo obveznosti) bistveno, da je s strani izpolnitelja jasno izražena volja, da plačuje v naprej in kaj plačuje v naprej. Iz izvedenega dokaznega postopka pa takšna volja ne izhaja. Dolžnik je redno v daljšem časovnem obdobju vsak mesec preplačeval svojo preživninsko obveznost, (kar ni pritožbeno izpodbijano), ne pa, kot je zatrjeval, s preplačilom prejšnjega meseca poplačeval še ne zapadlo obveznost. Če bi bila resnična volja dolžnika, da opravi vnaprejšnje plačilo v mesecu, ki bi sledil mesecu preplačila, ne bi opravil ponovnega preplačila, ampak bi plačal le še preostanek obveznosti, ki s preplačilom ne bi bil krit. Dolžnik je po pojasnjenem izhajal iz zmotnega stališča, da samo preplačilo obveznosti že pomeni vnaprejšnje plačilo druge še ne zapadle obveznosti, kar pa ne drži. Preplačilo je praviloma pravno kvalificirano kot plačilo brez podlage, ki se ga presoja po pravilih neupravičene obogatitve (190. člen OZ).
Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena.
Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.
ZJU člen 4, 34, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZDR-1 člen 6, 6/6.
premestitev – javni uslužbenec - diskriminacija
Načeloma je odločitvi delodajalca prepuščeno, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja v določenem državnem organu, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, premesti javnega uslužbenca v ta organ. Če je več javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za premestitev na ustrezno delovno mesto in so ga sposobni opravljati, ter je izkazana delovna potreba po premeščanju le za enega, posebni kriteriji za izbiro uslužbenca, ki mu bo izdan sklep o premestitvi, niso predpisani. Delodajalec lahko izbere javnega uslužbenca po svoji presoji, ki pa ne sme biti diskriminatorna.
Ob trditvi tožnika, da ga je tožena stranka med uslužbenci B. izbrala in ga premestila zato, ker je bil član sindikata ter je aktivno sodeloval v organu sindikata, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR-1 dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih. Glede na obrnjeno dokazno breme bi morala tožena stranka dokazati, da je bila izbira med tremi javnimi uslužbenci B. dejansko opravljena in da je bila objektivna. Ker dokaznemu bremenu glede na prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje ni zadostila, je treba šteti tožnikovo zatrjevanje o diskriminatornem razlogu za resnično. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila trajna premestitev tožnika iz enega v drug organ nezakonita.
Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani je bila, da se po izteku veljavnosti med strankama sklenjene posebne pogodbe o višini nadomestila za predvajanje fonogramov uporabljajo določbe SS 2006 o višini nadomestila. Pritožbeno sodišče se je po ponovno presoji in tehtanju razlogov odločilo, da bo vztrajalo pri svojem stališču.
V takšnih primerih, ko je jasno, da tožeča stranka lahko uspe s svojim tožbenim zahtevkom zgolj zoper eno od toženk, gre taka previdnost lahko le na njen lastni stroškovni rizik, kar velja tudi v primeru umika tožbe.
Dejstvo, da tožnik po nasprotni tožbi ni toženec v osnovnem postopku, (samo po sebi) ne predstavlja razloga za zavrženje (sedaj samostojne) tožbe. Če toženec vloži nasprotno tožbo, pa sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, nasprotne tožbe ne zavrže, ampak jo obravnava kot samostojno tožbo.
Sodišče bi o stroških moralo odločiti na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP, saj je bila tožba zoper njega vložena povsem brez njegove krivde in ni dal nobenega povoda za tožbo.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – fant in dekle – pravni standard
Tožnica ni dokazala, da bi bila s tožencem v zunajzakonski skupnosti. Šlo je za razmerje fanta in dekleta, ki ni imelo elementov, ki jih je sodna praksa napolnila pri pravnem standardu „dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske“.
SPZ člen 19, 44, 44/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – javno dobro – prepoved priposestvovanja javnega dobra – podatki katastra – vmesna sodba – pogoji za izdajo vmesne sodbe – stvarnopravni zahtevek
Na dobrinah v splošni rabi (sedaj javno dobro) ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sporna nepremičnina v zemljiški knjigi že ves čas vpisana kot javno dobro in že od nastanka zemljiške knjige, ter je vpisana v seznam 1, kamor so se vpisovale ceste v javni rabi. Glede na tako ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje tožnika ne moreta uveljavljati na sporni nepremičnini lastninske pravice s priposestvovanjem in so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je na spornem zemljišču možno priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja.