• Najdi
  • <<
  • <
  • 38
  • od 40
  • >
  • >>
  • 741.
    VDSS Sodba Pdp 797/2016
    2.3.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00000353
    OZ člen 165, 299.. ZDoh-2 člen 44.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
    vojak - misija - davki - prispevki za socialno varnost - bruto - neto
    V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
  • 742.
    VDSS Sodba Psp 11/2017
    2.3.2017
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00001000
    ZPIZ-2 člen 63.
    vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - III. kategorija invalidnosti
    Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2.

    Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.

    V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti.
  • 743.
    VDSS Sodba Pdp 778/2016
    2.3.2017
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00000288
    ZJU člen 149, 149/1, 149/1-1, 156, 158, 158/2.
    premestitev - poslovni razlog - plačilo razlike plače - javni uslužbenec
    Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da premestitev tožnice ni bila v skladu s 156. členom ZJU, prav tako naj premestitev ne bila v skladu s 158. členom ZJU, pri čemer drugi odstavek 158. člena ZJU zahteva pogoj, da se uradnika premesti na delovno mesto, če njegovo delo na delovnem mestu, na katerem dela ni več potrebno. Tožnica je bila premeščena skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest, pri čemer so ji bile dejansko določene naloge odvzete, prav tako pa so ji bile določene naloge dodane, pri čemer je tožena stranka zasledovala cilj tako organizacijskega razloga kot tudi javno finančnega razloga, iz razloga, da bodo izhajajoč iz javno finančne situacije za maso plač zagotovljena nižja sredstva. Tožena stranka je opravila analizo delovnih opravil in delovnih postopkov in spremenila akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pri čemer je k reorganizaciji priložila obrazložitev z vsebino ciljev, razlogov za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev. Tožena stranka je tudi, skladno z določili šestega odstavka 156. člena ZJU, obvestila sindikat in mu omogočila, da je podal svoje mnenje. Res je sicer, da tožena stranka ni dosegla sporazuma s sindikatom, vendar na podlagi določil 156. člena ZJU delodajalec tudi ni dolžan doseči sporazuma s sindikatom.
  • 744.
    VSC sklep Cp 81/2017
    2.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC0004708
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 426. SPZ člen 24, 33.
    motenje posesti - neizveden dokaz - bistvena kršitev postopka
    Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o storjeni kršitvi načela kontradiktornosti zaradi neizvedenega dokaznega predloga o zaslišanju priče P. P.. Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženci sami v svojih izpovedbah niso potrdili trditev o tem, da je tožnik že leta 2015 opustil vožnje in s tem posest poti na parc. št. 29/2 in parc. št. 32/1, k. o. ... in da naj bi pred motilnim dejanjem opravil le enkratno vožnjo, po presoji pritožbenega sodišča izpovedba še priče P. P. ne bi mogla privesti do drugačnega zaključka o teh dejstvih. Dokazovanje s pričami namreč ni potrebno v primeru, ko pravdna stranka, zaslišana kot stranka, v svoji izpovedbi potrdi pravno relevantne trditve nasprotne stranke, oziroma ne potrdi pravno relevantnih svojih trditev.
  • 745.
    VSM sodba I Cpg 1/2017
    2.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023359
    ZPP člen 236, 263, 339, 339/2, 339/2-8.
    zavrnitev dokaza - obrazložitev zavrnitve dokaza - substanciran dokazni predlog
    Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede zaslišanja strank in prič 236. člen ZPP v zvezi z 263. členom istega zakona med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot stranka oziroma priča, poprej navesti, o čem naj izpove. Če dokazni predlog navedbe konkretnih pravno pomembnih dejstev, o katerih naj bo stranka oziroma priča zaslišana, ne vsebuje, je tak dokazni predlog pomanjkljiv. Če pa je predlagano zaslišanje strank ali prič, ki naj bi šele izpovedale o določenih pravno pomembnih dejstvih, pa je takšen dokaz nedovoljen. V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena namreč manjkajoče trditvene podlage načeloma ne more nadomeščati izvajanje dokazov.
  • 746.
    VSL sodba II Cp 2956/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081710
    ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-3, 44, 44/5, 243, 243/1, 243/1-2. OZ člen 50. SPZ člen 132, 132/1. ZPP člen 362, 362/1.
    fiduciarni posel – fiduciarni posli v zavarovanje terjatve – zavarovanje terjatev – zemljiški dolg – zemljiško pismo – izbris zemljiškega dolga – načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
    SPZ ne ureja fiduciarnih poslov v zavarovanje terjatve. V praksi so se sicer razvili. Upoštevaje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij sami po sebi niso nedopustni. Taki pa postanejo, če nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (3. člen OZ).

    Izbris materialnopravno neveljavnega zemljiškega dolga bo v zemljiški knjigi izveden na podlagi sodne odločbe, izdane v tem postopku, s katero je sodišče ugotovilo prenehanje pravice, katere vknjižba bo predlagana. Ne gre za pravni položaj iz petega odstavka 44. člena ZZK-1, ki ureja izbris zemljiškega dolga na podlagi pravnega posla. Predložitev zemljiškega pisma ni potrebna.
  • 747.
    VSL sodba II Cp 2921/2016
    1.3.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068482
    OZ člen 131, 131/1. ZVSmuč člen 4, 5, 5/1, 10, 10/6.
    odškodninska odgovornost upravljavca smučišča - padec na smučišču - smučanje - protipravno ravnanje
    Smučanje je običajna športna aktivnost, ki je po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi in tveganjem. Ker se odvija v naravnem okolju, s sebi lastnimi zakonitostmi, od upravljalcev smučišč ni mogoče zahtevati priprave smučarskih površin, ki bi nevarnost uporabnikov izključila ali zmanjšala povsem na minimum. Prav tako od njih ni mogoče zahtevati, da nenehno nadzirajo smučarske proge in iz smučišča ustvarjajo umetni poligon z brezhibno zglajeno snežno površino, ki bi bila pripravljena tako, da tudi po več urah obratovanja na njej ne bi nastala nikakršna zdrsana mesta, rebra, vdrtine, grude ali manjše grbine. Takšna mesta so na smučarskih progah nekaj povsem običajnega.
  • 748.
    VSL sklep I Cp 2873/2016
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086064
    ZPP člen 156, 156/1, 181, 181/3, 183.
    nasprotna tožba – ugotovitvena tožba – pravni interes za nasprotno tožbo – zavrženje tožbe – pogoji za skupno obravnavanje – razdružitev – pasivna legitimacija – stroški pravdnega postopka – krivdno načelo
    Dejstvo, da tožnik po nasprotni tožbi ni toženec v osnovnem postopku, (samo po sebi) ne predstavlja razloga za zavrženje (sedaj samostojne) tožbe. Če toženec vloži nasprotno tožbo, pa sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, nasprotne tožbe ne zavrže, ampak jo obravnava kot samostojno tožbo.

    Sodišče bi o stroških moralo odločiti na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP, saj je bila tožba zoper njega vložena povsem brez njegove krivde in ni dal nobenega povoda za tožbo.
  • 749.
    VSL sodba I Cp 3077/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086771
    OZ člen 190, 198, 346. ZPP člen 154, 154/2, 337.
    verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
    V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
  • 750.
    VDSS sklep Pdp 876/2016
    1.3.2017
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017122
    ZPP člen 124, 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
    priča - nadomestilo plače - zahteva za povrnitev - narok
    Priča ni zahtevala povrnitve stroškov izgubljenega zaslužka oziroma nadomestila plače takoj po zaslišanju, zato je to pravico izgubila po drugem odstavku 242. člena ZPP. Delodajalec ne more, namesto pri njem zaposlene priče, uveljavljati povrnitev izplačanega nadomestila plače, ker je priča A.A. na naroku izrecno izjavila, da stroškov ne priglaša. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi morala priča že na naroku zahtevati povrnitev nadomestila plače. Ker tega ni zahtevala, je to pravico izgubila in s tem je posledično izgubil to pravico tudi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje zahtevek delodajalca utemeljeno zavrnilo.
  • 751.
    VSL sklep I Cpg 195/2017
    1.3.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074852
    ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 80, 81.
    poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
    Stečajni dolžnik ne more opravljati pravnih dejanj samostojno, brez soglasja stečajnega upravitelja, saj je njegova poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njegovo pravdno sposobnost. Tudi pravdna sposobnost stečajnega dolžnika je zato omejena, če lahko s pravdnimi dejanji negativno vpliva na obseg stečajne mase. Presoja o vplivu na stečajno maso je na stečajnem upravitelju.
  • 752.
    VSL sodba I Cp 3153/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081705
    ZPP člen 344, 442.
    spor majhne vrednosti – komunalne storitve – plačilo komunalnih storitev
    Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo strošek, ki se nanaša na komunalne storitve, upoštevaje dva člana toženčevega gospodinjstva, je materialnopravno pravilna.
  • 753.
    VSL sklep I Cp 2770/2016
    1.3.2017
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086766
    ZD člen 26, 26/1, 27, 28, 34 – 41, 163, 166. ZPP člen 77, 80.
    nujni delež – alikvotni del zapuščine – izplačilo v denarju – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – vrednost daril – skupni nujni delež – razpoložljivi del zapuščine – vračanje daril – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – izračun nujnega deleža – zakoniti zastopnik – skrbnik za posebni primer – procesna sposobnost
    Oporočiteljevo določilo, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju, pomeni določitev načina delitve zapuščine, ki pa pride v poštev samo v primeru, da zapuščina obsega tiste stvari, pravice ali denar, ki jih je oporočitelj namenil nujnim dedičem. Ker v konkretnem primeru zapustnik ob smrti ni imel nobenih premičnih stvari, ne pravic ne denarja, takšno določilo v oporoki ne more obveljati in gre nujnima dedičema alikvotni del zapuščine: del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino.

    Zakon določa vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila. V konkretnem primeru je (bilo) prikrajšanje nujnih deležev mogoče odpraviti z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj, zato do vračanja daril, ki jih je zapustnik naklonil dedinji L. G. v skupni vrednosti 17.768,00 EUR (katerega pa nujna dediča tudi nista uveljavljala pravočasno) ni prišlo.
  • 754.
    VSL sklep II Cp 406/2017
    1.3.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0081713
    ZIZ člen 270, 270/3.
    začasna odredba – denarna terjatev – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – opustitev izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke – listinski dokazi
    Glede na vsebino posojilnih pogodb in trditveno podlago pravdnih strank ni nobenega dvoma, da terjatev tožnika dokazana s (z visoko) stopnjo verjetnosti, ugovorni razlogi se zato izkažejo kot povsem neutemeljeni. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožencev, ker izvedba tega dokaza ne bi mogla s stopnjo verjetnosti spremeniti ugotovitev sodišča prve stopnje, tudi če bi toženci izpovedovali natančno tako, kot zatrjujejo v ugovoru.
  • 755.
    VDSS Sklep Pdp 119/2017
    1.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VDS00000281
    ZST-1 člen 36.. ZPP člen 280.
    sodna taksa - umik tožbe - razpis naroka - pravica do vrnitve takse
    Razpis naroka za tožečo stranko ni bil zaključen (zato kasneje tudi ni bila obveščena o njegovem preklicu), ker vabilo še ni bilo odposlano, zaradi česar je potrebno šteti, da je umik tožbe prispel na sodišče pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Nastala je situacija, ki jo določa ZST-1 v točki 2312 pod točko 1, da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, taksa po tarifni številki 2311 zniža na 0,7.
  • 756.
    VSL sodba I Cpg 1090/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0085133
    OZ člen 101, 289, 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 7.
    mandatna pogodba – razmerje med članom uprave in družbo – trajno pogodbeno razmerje – pravilo sočasne izpolnitve – sočasnost izpolnitve – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – trditveno breme
    Trajno pogodbeno razmerje se daljše časovno obdobje kontinuirano izpolnjuje in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem. Narava trajnih razmerij zato terja ustrezno prilagoditev pravila o sočasnosti izpolnitve (101. člen OZ) tudi na nasprotni strani.

    Kontinuirano dalj časa trajajoče izpolnjevanje zaporednih ali delnih obveznosti ene stranke terja upoštevanje enakih principov pri načinu izpolnitve nasprotne stranke, ki postane enako kontinuirano in se odrazi v bolj ali manj sprotnem plačilu (za nazaj ali za naprej).

    Ni v skladu z načelom vzajemnosti in tudi ni običajno, da bi stranka, ki svojo izpolnitev kontinuirano opravlja dalj časa, v konkretnem primeru več let, pridobila pravico do nasprotne izpolnitve šele po koncu pogodbenega razmerja.

    Zmotno je zato stališče tožeče stranke in tudi sodišča prve stopnje, da je imel tožnik pravico terjati plačo šele potem, ko mu je prenehal mandat. To ne drži, plačo za opravljanje funkcije predsednika člana uprave je imel pravico terjati s prvim dnem naslednjega meseca za pretekli mesec.
  • 757.
    VSL sodba I Cp 1965/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0081742
    OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256.
    izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj – Paulijanska tožba – actio Pauliana - dopustitev plačila upnikove terjatve – darilna pogodba
    Obdarjenec, v korist katerega je dolžnik razpolagal v škodo upnikov, je dolžan dopustiti poplačilo upnikove terjatve iz stvari, ki jo je z darilno pogodbo prejel.
  • 758.
    VSL sodba II Cp 2894/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086801
    OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 965, 965/1. ZPP člen 7.
    padec - spolzka tla - trditveno breme - protipravnost ravnanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera
    Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je dokazni postopek pokazal, da je zavarovanec toženke opustil ukrepe, ki bi zagotavljali varno hojo po tleh, saj mastne hrane ni pravočasno pobrisal, kar je privedlo do obravnavanega škodnega dogodka.
  • 759.
    VSL sklep Cst 104/2017
    1.3.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085182
    ZFPPIPP-G člen 34, 34/5. ZFPPIPP člen 128, 128/2, 224, 224/2, 389, 400, 400/8, 400/8-2.
    odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prehodne določbe ZFPPIPP-G - ugovor upravitelja
    Če bi želel upravitelj z ugovorom za skrajšanje preizkusnega obdobja uspeti, bi ga moral utemeljiti z relevantnimi dejstvi, ki bi tudi upnike prepričala o njegovi prognozi, da se stečajna masa v preizkusnem obdobju, ki je določeno dolžniku, ne bo povečala.
  • 760.
    VSL sodba I Cp 2767/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086765
    OZ člen 82, 82/2, 110.
    pogodba o štipendiranju – izpolnitev pogodbene obveznosti – razlaga pogodbe
    Pogodba je bila pripravljena s strani tožeče stranke v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato glede sporne določbe tudi nista iskali skupnega namena. Ker je tožeča stranka s to določbo zasledovala cilj, da se znanje, ki ga je štipendist pridobil s pomočjo javnih sredstev, vrne v RS, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razumna in logična razlaga, da v takšnem primeru za dosego cilja ni bistveno, da je obveznost zaposlitve izvršena v neprekinjenem obdobju, temveč da je izpolnjena v določenem razumnem obdobju.
  • <<
  • <
  • 38
  • od 40
  • >
  • >>