Prvostopenjsko sodišče je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, dasiravno je iz spisovnih podatkov videti, da je šlo pri konkretnem dogodku le za enkratno dejanje oz. je do konflikta med obdolžencem in oškodovanko prišlo le kritičnega večera, ne pa tudi že prej. Sodna praksa se je postavila na stališče, da je mogoče o kaznivem dejanju nasilništva govoriti le v primeru, če izvajanje nasilja obdolženca nad oškodovancem traja daljši čas, oz. je sestavljeno in večkratnih, ponavljajočih se dogodkov, ko obdolženec nad oškodovancem izvaja nasilje samo zaradi nasilja samega. Da je temu tako, je mogoče razbrati tudi iz zakonskega besedila kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1, ko je zakonodajalec v opisu tega kaznivega dejanja uporabil nedovršno glagolsko obliko, v posledici česar je mogoče z jezikovno razlago te določbe z gotovostjo ugotoviti, da enkraten dogodek, tako, kakor je bilo to v obravnavanem primeru, za obstoj kaznivega dejanja nasilništva ne zadošča.
Dokazni postopek je postregel z gotovo ugotovitvijo, da je oškodovanki poškodbe prizadejal prav obdolženec in to najprej s prerivanjem, zaradi česar je oškodovanka najprej padla na razbito steklovino oz. razbite kozarce in pepelnik, zatem pa še s tem, ko je obdolženec oškodovanki D.Č., ko je slednja hotela vstati, to preprečeval s tem, da jo je še dvakrat porinil na tla, kar je trajalo vse do trenutka, ko sta dva gosta lokala obdolženca odstranila s kraja. Zato je podano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
ZIZ člen 16, 16-3, 38, 38/5. ZPP člen 163, 163/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 50, 115.
izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroga formalna legaliteta – sprememba upnika – stroški izvršitelja – potrebni stroški – vročitev obvestila o naroku za deložacijo
Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov in ga dolžno izvršiti tako, kot se glasi (načelo formalne legalitete). Materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na temelju katerega je bila v konkretni zadevi predlagana in dovoljena ter nato tudi opravljena izvršba, ni upravičeno presojati.
Res je, da je sodišče prve stopnje o upnikovem zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, vloženem že 18. 2. 2015, odločilo šele po skoraj dveh letih od vložene zahteve, vendar to na vsebino odločitve ne more vplivati.
Izvršitelj sme obvestilo o naroku za deložacijo strankam tudi osebno izročiti po pravilih ZPP o navadnem vročanju na predpisanem obrazcu (ki ga je tudi uporabil v konkretni zadevi in ne gre za „nerazumljiv letak“, kot to neutemeljeno navajajo pritožniki), vendar pa je upnik upravičen do povrnitve stroškov le, če je izkazano, da je bil tak način vročanja potreben za izvršbo.
URS člen 2, 155. OZ člen 336, 352, 353, 353/1, 357, 357/5. ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ člen 190a, 193.
retroaktivna veljava pravnih aktov - načelo zaupanja v pravo - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - izdaja odločbe - izplačilo pokojnine - določljivost škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja. Pri tem se šteje, da je oškodovanec vedel za škodo, ko je izvedel ne le, da je nastala, ampak tudi kakšen je njen obseg in višina. Odškodninska obveznost namreč zapade, ko je znan obseg škode. Vedenje o škodi pa pomeni, da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode. V zvezi s tem je bistveno, da je škoda na podlagi znanih okoliščin določljiva.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
premestitev - poslovni razlog - plačilo razlike plače - javni uslužbenec
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da premestitev tožnice ni bila v skladu s 156. členom ZJU, prav tako naj premestitev ne bila v skladu s 158. členom ZJU, pri čemer drugi odstavek 158. člena ZJU zahteva pogoj, da se uradnika premesti na delovno mesto, če njegovo delo na delovnem mestu, na katerem dela ni več potrebno. Tožnica je bila premeščena skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest, pri čemer so ji bile dejansko določene naloge odvzete, prav tako pa so ji bile določene naloge dodane, pri čemer je tožena stranka zasledovala cilj tako organizacijskega razloga kot tudi javno finančnega razloga, iz razloga, da bodo izhajajoč iz javno finančne situacije za maso plač zagotovljena nižja sredstva. Tožena stranka je opravila analizo delovnih opravil in delovnih postopkov in spremenila akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pri čemer je k reorganizaciji priložila obrazložitev z vsebino ciljev, razlogov za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev. Tožena stranka je tudi, skladno z določili šestega odstavka 156. člena ZJU, obvestila sindikat in mu omogočila, da je podal svoje mnenje. Res je sicer, da tožena stranka ni dosegla sporazuma s sindikatom, vendar na podlagi določil 156. člena ZJU delodajalec tudi ni dolžan doseči sporazuma s sindikatom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023450
ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni z zaporom ob koncu tedna - predkaznovanost - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca je takšna, da ob obsojenčevi izdatni predkaznovanosti predlagan način izvršitve kazni ni primeren.
verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081735
ZPP člen 7, 212. OZ člen 131, 239, 239/2. ZNVP člen 47.
kreditna pogodba - lombardni kredit - zastava delnic - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - razpravno načelo
Ravnanje
tožnika kaže na to, da si je aktivno prizadeval ohraniti pogodbeno razmerje in da ni soglašal s (predčasno) prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Toženki tako ni mogoče očitati neskrbnosti, saj se je s tožnikom dogovarjala o poplačilu dolga na način, ki bi bil zanj najustreznejši.
poravnava - poravnava o odškodnini - predmet poravnave - povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda - bodoča škoda
Ker s pogodbo o poravnavi stranki uredita določeno razmerje in na tak način odpravita spor oziroma negotovost o vseh elementih, obstoječih in predvidljivih v času njenega sklepanja, je med strankama sklenjen dogovor o poravnavi škode treba razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo (nepremoženjsko) škodo in na vse tiste posledice oziroma bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženec z izselitvijo iz stanovanja, ne glede na dejstvo, da je nekaj njegovih osebnih stvari bilo shranjenih v kleti, posest stanovanja izgubil. Pritožnik poudarja, da iz stanovanja nikoli ni odnesel svojih stvari in da zato njegove vrnitve vanj ni moč šteti za motenje posesti, s čimer pa se ni moč strinjati. Neposredno posest na stanovanju (v katerega sta se vselila in v njem živela) sta pridobila najemnika, za katera (in s tem tudi za spremembo posestnega stanja) je vedel tudi toženec. Morebitno nahajanje njegovih stvari v stanovanju v tem oziru zato ni odločilno.
Pritožnik zmotno meni, da bi lahko njegova povprečna valorizirana plača v leta 1990 (538,99 EUR) predstavljala osnovo za odmero izgube na zaslužku v letu 1991 in 1992. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik leta 1991 avto prodal; da je imel v letu 1991 in 1992 „krizo z osnovnim sredstvom“ in zaslužil le za preživetje. V tem obdobju ni zaslužil niti toliko, da bi si plačeval prispevke za zdravstveno in socialno zavarovanje, ki so mu bili kasneje odpisani. Nanizane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (ki jih pritožba ne izpodbija) utemeljujejo zaključek, da tožnik ni dokazal, da bi kot taksist kadarkoli zaslužil 1.000,00 EUR mesečno, sploh pa ne v zadnjem letu pred izbrisom, ko je ostal (po lastni krivdi) brez avta. Zaradi navedenega tudi ni mogoče sklepati, kakšen bi bil njegov zaslužek, če do izbrisa ne bi prišlo.
pogodba o štipendiranju – sporna pogodbena določila – razlaga spornih določil – skupna volja – spremenjena volja – namen sopogodbenikov – trajanje zaposlitve – neprekinjeno trajanje – zastaranje – čas izpolnitve – nedoločen rok – začetek teka zastaranja
Pri razlagi je treba poleg pomena uporabljenih izrazov (to je izražene volje) in načel obligacijskega prava, upoštevati (če okoliščine konkretnega primera to omogočajo) tudi namen pogodbenikov (pravo voljo strank). Pri tem bo pravno relevantna le dejanska skupna volja. Ta, če je ugotovljena, namreč kaže, da si je po sklenitvi pogodbe ena od strank premislila in išče oporo za to v uporabi (sporne) določbe tako kot se ta glasi, ali pa kot se lahko razlaga jezikovno in z drugimi razlagami. Spremenjena volja pa ne more biti podlaga za presojo medsebojnih pravic in obveznosti, niti ni skladna s splošnimi načeli obligacijskega prava.
Pravnomočno odločitev o obstoju terjatve je treba šteti za neizpodbitno resnično (pozitivni učinek materialne pravnomočnosti). Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb, nasprotni dokaz ni dopusten.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – terjatev – zapuščinska obravnava – vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju
V konkretnem primeru je sodišče naknadno ugotovilo, da v zapuščino spada tudi terjatev zapustnika, ki je predmet izvršilnega postopka. Predmet dodatnega (dopolnilnega) sklepa je samo navedena terjatev, vse ostale okoliščine, ki jih navaja pritožnik (zahteva po izločitvi terjatve in izbris hipoteke), ne morejo biti predmet obravnave v postopku izdaje dopolnilnega sklepa.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00000284
ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/2.. ZDR-1 člen 113, 215, 215/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Po uveljavljani sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni več mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je dokazni postopek pokazal, da je zavarovanec toženke opustil ukrepe, ki bi zagotavljali varno hojo po tleh, saj mastne hrane ni pravočasno pobrisal, kar je privedlo do obravnavanega škodnega dogodka.
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - nezakonita uporaba/zasedanje stanovanja - predhodno vprašanje - zastaranje zahtevka za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino - tržna najemnina
Potem ko je zastarala pravica tožencev zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino, tožena stranka nezakonito zaseda tožničino stanovanje. Zato je tožena stranka od nastopa zastaranja njenega zahtevka dolžna plačati tožnici uporabnino v višini tržne (profitne) najemnine. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so za obdobje od zastaranja zahtevka tožene stranke za sklenitev navedene najemne pogodbe izpolnjene vse predpostavke tožničinega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
Dolžnik ima prav, da dogovor strank ni pogoj veljavne predčasne izpolnitve obveznosti po 290. členu OZ, vendar pri tem zanemari, da je za predčasno izpolnitev (izpolnitev pred zapadlostjo obveznosti) bistveno, da je s strani izpolnitelja jasno izražena volja, da plačuje v naprej in kaj plačuje v naprej. Iz izvedenega dokaznega postopka pa takšna volja ne izhaja. Dolžnik je redno v daljšem časovnem obdobju vsak mesec preplačeval svojo preživninsko obveznost, (kar ni pritožbeno izpodbijano), ne pa, kot je zatrjeval, s preplačilom prejšnjega meseca poplačeval še ne zapadlo obveznost. Če bi bila resnična volja dolžnika, da opravi vnaprejšnje plačilo v mesecu, ki bi sledil mesecu preplačila, ne bi opravil ponovnega preplačila, ampak bi plačal le še preostanek obveznosti, ki s preplačilom ne bi bil krit. Dolžnik je po pojasnjenem izhajal iz zmotnega stališča, da samo preplačilo obveznosti že pomeni vnaprejšnje plačilo druge še ne zapadle obveznosti, kar pa ne drži. Preplačilo je praviloma pravno kvalificirano kot plačilo brez podlage, ki se ga presoja po pravilih neupravičene obogatitve (190. člen OZ).
ZPSPP člen 24, 27, 27/2. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-8.
poslovni prostori – najemna pogodba – nalog za izpraznitev poslovnega prostora – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Drugačen datum oziroma rok za izpraznitev in izročitev poslovnih prostor ter drugačen razlog za izpraznitev pomeni, da gre za različne zahtevke, ki privedejo do drugačnih posledic v zvezi z izpraznitvijo poslovnih prostorov za toženca.
nadomestitev kazni zapora za delom v splošno korist - neizpolnitev posebnega pogoja povrnitve škode oškodovancem - subjektivni odnos storilca do posledic kaznivega dejanja
V obravnavani zadevi so sicer podani formalni pogoji za alternativno prestajanje zaporne kazni na način, kot je to predlagala obsojenčeva zagovornica, vendar obsojenec glede na svoje osebne lastnosti ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za nadomestitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist.