KZ-1 člen 220, 220/3. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-11, 372, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - upravičeni predlagatelj - nedvomno izražena volja oškodovanca za pregon - izrek sodbe v nasprotju s podatki spisa - zmota v okoliščini v izreku, ki ni zakonski znak kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija kršitev - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi o odločilnih dejstvih - nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - višina škode pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Upravičeni predlagatelj.
- Čas storitve v opisu kaznivega dejanja.
- Višina škode pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1.
ZJU člen 156, 156/5.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji
Tožnik v individualnem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je akt o sistemizaciji, ki ga je sprejela tožena stranka in s katerim je ukinila njegovo delovno mesto, nezakonit. Za primere, ko se uveljavlja, da sistemizacija ni v skladu z zakonom oziroma kolektivnimi pogodbami, je predviden kolektivni delovni spor.
Odločitev o načinu reorganizacije je v izključni pristojnosti tožene stranke kot delodajalca, zato ima ta pravico, da delo organizira na način, ki je zanj ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv.
Uspešen pa tudi ne more biti zagovornik, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh ugotovitev izvedenca medicinske stroke kot tudi ne izpovedbe priče K.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo izpovedbo priče Kurija, kot to izhaja iz razlogov napadene sodbe, ki jo je potrebno gledati kot celoto, zato je očitno zagovornik te razloge prezrl. Sicer pa so razlogi napadene sodbe tudi jasni in konkretni, iz njih pa tudi izhaja, na podlagi katerih dokazov sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano. Očitno pa je, da pritožnik ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer pa graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
URS člen 2, 155. OZ člen 336, 352, 353, 353/1, 357, 357/5. ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ člen 190a, 193.
retroaktivna veljava pravnih aktov - načelo zaupanja v pravo - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - izdaja odločbe - izplačilo pokojnine - določljivost škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja. Pri tem se šteje, da je oškodovanec vedel za škodo, ko je izvedel ne le, da je nastala, ampak tudi kakšen je njen obseg in višina. Odškodninska obveznost namreč zapade, ko je znan obseg škode. Vedenje o škodi pa pomeni, da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode. V zvezi s tem je bistveno, da je škoda na podlagi znanih okoliščin določljiva.
Stranski intervenient je upravičen do povračila kilometrine za prihod njegovega pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, ki bi moral biti opravljen določenega dne. Iz potrdila, ki ga je stranski intervenient priložil pritožbi, namreč izhaja, da ga sodišče prve stopnje o preklicu naroka ni pravočasno obvestilo.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - obdolženec odvetnik
Morebitni kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, saj predlagateljica izrecno navaja, da ni v nobenem posebnem odnosu z obdolžencem, torej ne navaja okoliščin, ki bi okvire kolegialnih odnosov presegli (tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006 in I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006).
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v skladu z navodili pritožbenega sodišča dodatno obrazložilo način izračuna vtoževane obveznosti. Pritožbeni očitek, da je odločalo mimo trditvene podlage, je zato nepravilen.
V takšnih primerih, ko je jasno, da tožeča stranka lahko uspe s svojim tožbenim zahtevkom zgolj zoper eno od toženk, gre taka previdnost lahko le na njen lastni stroškovni rizik, kar velja tudi v primeru umika tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023450
ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni z zaporom ob koncu tedna - predkaznovanost - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca je takšna, da ob obsojenčevi izdatni predkaznovanosti predlagan način izvršitve kazni ni primeren.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je dokazni postopek pokazal, da je zavarovanec toženke opustil ukrepe, ki bi zagotavljali varno hojo po tleh, saj mastne hrane ni pravočasno pobrisal, kar je privedlo do obravnavanega škodnega dogodka.
Razpis naroka za tožečo stranko ni bil zaključen (zato kasneje tudi ni bila obveščena o njegovem preklicu), ker vabilo še ni bilo odposlano, zaradi česar je potrebno šteti, da je umik tožbe prispel na sodišče pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Nastala je situacija, ki jo določa ZST-1 v točki 2312 pod točko 1, da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, taksa po tarifni številki 2311 zniža na 0,7.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0085133
OZ člen 101, 289, 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 7.
mandatna pogodba – razmerje med članom uprave in družbo – trajno pogodbeno razmerje – pravilo sočasne izpolnitve – sočasnost izpolnitve – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – trditveno breme
Trajno pogodbeno razmerje se daljše časovno obdobje kontinuirano izpolnjuje in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem. Narava trajnih razmerij zato terja ustrezno prilagoditev pravila o sočasnosti izpolnitve (101. člen OZ) tudi na nasprotni strani.
Kontinuirano dalj časa trajajoče izpolnjevanje zaporednih ali delnih obveznosti ene stranke terja upoštevanje enakih principov pri načinu izpolnitve nasprotne stranke, ki postane enako kontinuirano in se odrazi v bolj ali manj sprotnem plačilu (za nazaj ali za naprej).
Ni v skladu z načelom vzajemnosti in tudi ni običajno, da bi stranka, ki svojo izpolnitev kontinuirano opravlja dalj časa, v konkretnem primeru več let, pridobila pravico do nasprotne izpolnitve šele po koncu pogodbenega razmerja.
Zmotno je zato stališče tožeče stranke in tudi sodišča prve stopnje, da je imel tožnik pravico terjati plačo šele potem, ko mu je prenehal mandat. To ne drži, plačo za opravljanje funkcije predsednika člana uprave je imel pravico terjati s prvim dnem naslednjega meseca za pretekli mesec.
Pritožnik zmotno meni, da bi lahko njegova povprečna valorizirana plača v leta 1990 (538,99 EUR) predstavljala osnovo za odmero izgube na zaslužku v letu 1991 in 1992. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik leta 1991 avto prodal; da je imel v letu 1991 in 1992 „krizo z osnovnim sredstvom“ in zaslužil le za preživetje. V tem obdobju ni zaslužil niti toliko, da bi si plačeval prispevke za zdravstveno in socialno zavarovanje, ki so mu bili kasneje odpisani. Nanizane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (ki jih pritožba ne izpodbija) utemeljujejo zaključek, da tožnik ni dokazal, da bi kot taksist kadarkoli zaslužil 1.000,00 EUR mesečno, sploh pa ne v zadnjem letu pred izbrisom, ko je ostal (po lastni krivdi) brez avta. Zaradi navedenega tudi ni mogoče sklepati, kakšen bi bil njegov zaslužek, če do izbrisa ne bi prišlo.
verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena.
Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081738
OZ člen 131, 179, 182. ZOdvT tarifna številka 2200. ZPP člen 7, 212.
deljena vzročnost – določitev obsega škode – dva škodna dogodka – istovrstnost škodnih posledic – izostanek dokaznega predloga – nova škoda – stroški postopka – odškodninski zahtevek pred pravdo – predpravdni zahtevek
Toženka v vlogah in v trditveni podlagi pred sodiščem prve stopnje ni substancirano navedla odločilnih dejstev (obsega, intenzitete in vrste škode iz škodnega dogodka iz leta 2012 ter ni opredeljeno navedla istovrstnosti škodnih posledic zaradi škodnega dogodka iz leta 2006 v primerjavi s škodnimi posledicami iz prometne nesreče iz leta 2012), s katerimi bi utemeljevala deljeno vzročnost, ni pa tudi dala dokaznih predlogov.
Izvedenec je pojasnil, da bo tožnica telesne bolečine povezane z novo škodo imela tudi v bodoče, kar pomeni, da je sodišče tožnici pravilno priznalo tudi odškodnino za bodoče telesne bolečine, vendar le za tiste bodoče bolečine, ki so v vzročni zvezi s škodnim dogodkom iz leta 2006.
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno priznalo v okviru odvetniškega zastopanja tudi stroške nagrade za posel iz tar. št. 2200 OT, ki predstavlja nagrado za vloženi odškodninski zahtevek pred pravdo, kar je tudi v skladu s sodno prakso.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00000284
ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/2.. ZDR-1 člen 113, 215, 215/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Po uveljavljani sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni več mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja.
Smučanje je običajna športna aktivnost, ki je po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi in tveganjem. Ker se odvija v naravnem okolju, s sebi lastnimi zakonitostmi, od upravljalcev smučišč ni mogoče zahtevati priprave smučarskih površin, ki bi nevarnost uporabnikov izključila ali zmanjšala povsem na minimum. Prav tako od njih ni mogoče zahtevati, da nenehno nadzirajo smučarske proge in iz smučišča ustvarjajo umetni poligon z brezhibno zglajeno snežno površino, ki bi bila pripravljena tako, da tudi po več urah obratovanja na njej ne bi nastala nikakršna zdrsana mesta, rebra, vdrtine, grude ali manjše grbine. Takšna mesta so na smučarskih progah nekaj povsem običajnega.
Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani je bila, da se po izteku veljavnosti med strankama sklenjene posebne pogodbe o višini nadomestila za predvajanje fonogramov uporabljajo določbe SS 2006 o višini nadomestila. Pritožbeno sodišče se je po ponovno presoji in tehtanju razlogov odločilo, da bo vztrajalo pri svojem stališču.
Dejstvo, da tožnik po nasprotni tožbi ni toženec v osnovnem postopku, (samo po sebi) ne predstavlja razloga za zavrženje (sedaj samostojne) tožbe. Če toženec vloži nasprotno tožbo, pa sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, nasprotne tožbe ne zavrže, ampak jo obravnava kot samostojno tožbo.
Sodišče bi o stroških moralo odločiti na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP, saj je bila tožba zoper njega vložena povsem brez njegove krivde in ni dal nobenega povoda za tožbo.