Napačno je stališče tožene strank, da tožniku v času opravljanja nalog na misiji pripada fiksno plačilo skladno z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, in da mu ne pripada niti plačilo za delo preko polnega delovnega časa niti plačilo za delo na sedmi dan v tednu.
ZPIZ-2 člen 390, 390/1. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 71, 71/1.
invalidnost - sprememba invalidnosti - zaključeno zdravljenje - smrt zavarovanca
Po že ustaljeni novejši sodni praksi dediči po smrti zavarovanca zaradi pravne narave nepodedljivih pravic iz invalidskega zavarovanja ne morejo nadaljevati sodnega postopa. Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v socialnem sporu. Ker se toženec zoper sodbo ni pritožil, podana kršitev ne more biti razlog za razveljavitev sodbe in ustavitev postopka.
Invalidnost se ugotavlja šele, ko je zdravljenje končano, torej sprememb v zdravstvenem stanju ni več mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije. Ker zdravljenje sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi lahko pomenile novo oziroma spremenjeno invalidnost, ni bilo zaključeno, temveč komaj začeto, je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil pokojni zavarovanec invalid I. kategorije s pravico do invalidske pokojnine, utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/4.
izvedenec – stroški izvedenca – nagrada izvedenca – navzočnost na naroku – kilometrina – splošno znano dejstvo – razdalja do sedeža sodišča – nasprotovanje izvedenskemu mnenju
Za ustno podajanje izvida in mnenja izvedencu pripada za vsake začete pol ure 35,00 EUR (drugi odstavek 52. člena Pravilnika), za navzočnost na sodišču med narokom pa za vsake začete pol ure čakanja 10 EUR (tretji odstavek 52. člena Pravilnika).
Razdalja do sedeža sodišča in višina kilometrine sta splošno znani dejstvi, ki ju ni treba posebej dokazovati.
Očitno je, da tožnica z izidom dokazovanja ni zadovoljna, vendar bo svoje nasprotovanje izvedenskemu mnenju lahko uveljavljala v pritožbi zoper sodbo, če je razlogi sodišča prve stopnje ne bodo prepričali.
Ker o vtoževani presoji prvostopenjske upravne odločbe z dne 5. 1. 2015 z izrekom sodbe ni razsojeno, je potrebno pritožbo v skladu s 3. odstavkom 327. člena ZPP šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Prvostopenjsko sodišče je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, dasiravno je iz spisovnih podatkov videti, da je šlo pri konkretnem dogodku le za enkratno dejanje oz. je do konflikta med obdolžencem in oškodovanko prišlo le kritičnega večera, ne pa tudi že prej. Sodna praksa se je postavila na stališče, da je mogoče o kaznivem dejanju nasilništva govoriti le v primeru, če izvajanje nasilja obdolženca nad oškodovancem traja daljši čas, oz. je sestavljeno in večkratnih, ponavljajočih se dogodkov, ko obdolženec nad oškodovancem izvaja nasilje samo zaradi nasilja samega. Da je temu tako, je mogoče razbrati tudi iz zakonskega besedila kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1, ko je zakonodajalec v opisu tega kaznivega dejanja uporabil nedovršno glagolsko obliko, v posledici česar je mogoče z jezikovno razlago te določbe z gotovostjo ugotoviti, da enkraten dogodek, tako, kakor je bilo to v obravnavanem primeru, za obstoj kaznivega dejanja nasilništva ne zadošča.
Dokazni postopek je postregel z gotovo ugotovitvijo, da je oškodovanki poškodbe prizadejal prav obdolženec in to najprej s prerivanjem, zaradi česar je oškodovanka najprej padla na razbito steklovino oz. razbite kozarce in pepelnik, zatem pa še s tem, ko je obdolženec oškodovanki D.Č., ko je slednja hotela vstati, to preprečeval s tem, da jo je še dvakrat porinil na tla, kar je trajalo vse do trenutka, ko sta dva gosta lokala obdolženca odstranila s kraja. Zato je podano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
verzijski zahtevek – plačilo uporabnine – zastaranje – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini). Tak način sodna praksa izjemoma dopušča v odškodninskih sporih in še to le v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
Dolžnik ima prav, da dogovor strank ni pogoj veljavne predčasne izpolnitve obveznosti po 290. členu OZ, vendar pri tem zanemari, da je za predčasno izpolnitev (izpolnitev pred zapadlostjo obveznosti) bistveno, da je s strani izpolnitelja jasno izražena volja, da plačuje v naprej in kaj plačuje v naprej. Iz izvedenega dokaznega postopka pa takšna volja ne izhaja. Dolžnik je redno v daljšem časovnem obdobju vsak mesec preplačeval svojo preživninsko obveznost, (kar ni pritožbeno izpodbijano), ne pa, kot je zatrjeval, s preplačilom prejšnjega meseca poplačeval še ne zapadlo obveznost. Če bi bila resnična volja dolžnika, da opravi vnaprejšnje plačilo v mesecu, ki bi sledil mesecu preplačila, ne bi opravil ponovnega preplačila, ampak bi plačal le še preostanek obveznosti, ki s preplačilom ne bi bil krit. Dolžnik je po pojasnjenem izhajal iz zmotnega stališča, da samo preplačilo obveznosti že pomeni vnaprejšnje plačilo druge še ne zapadle obveznosti, kar pa ne drži. Preplačilo je praviloma pravno kvalificirano kot plačilo brez podlage, ki se ga presoja po pravilih neupravičene obogatitve (190. člen OZ).
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - predhodno kaznivo dejanje - prekinitev postopka
Okoliščina, da se obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazni po pravnomočni sodbi, ni razlog za prekinitev postopka v zvezi z odločanjem o njegovi zahtevi za obnovo kazenskega postopka, kot to navaja pritožba, saj je predhodno kaznivo dejanje bilo ugotovljeno po objektivnem kriteriju in se zoper njega še vodi odprt kazenski postopek, pri čemer zagovorniki v pritožbi neutemeljeno in brez vsakršne podlage kalkulirajo, kakšen bo njegov izid in na ta izid vežejo v pritožbi navajane posledice.
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - nezakonita uporaba/zasedanje stanovanja - predhodno vprašanje - zastaranje zahtevka za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino - tržna najemnina
Potem ko je zastarala pravica tožencev zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino, tožena stranka nezakonito zaseda tožničino stanovanje. Zato je tožena stranka od nastopa zastaranja njenega zahtevka dolžna plačati tožnici uporabnino v višini tržne (profitne) najemnine. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so za obdobje od zastaranja zahtevka tožene stranke za sklenitev navedene najemne pogodbe izpolnjene vse predpostavke tožničinega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
Razpis naroka za tožečo stranko ni bil zaključen (zato kasneje tudi ni bila obveščena o njegovem preklicu), ker vabilo še ni bilo odposlano, zaradi česar je potrebno šteti, da je umik tožbe prispel na sodišče pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Nastala je situacija, ki jo določa ZST-1 v točki 2312 pod točko 1, da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, taksa po tarifni številki 2311 zniža na 0,7.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023450
ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni z zaporom ob koncu tedna - predkaznovanost - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca je takšna, da ob obsojenčevi izdatni predkaznovanosti predlagan način izvršitve kazni ni primeren.
ZJU člen 4, 34, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZDR-1 člen 6, 6/6.
premestitev – javni uslužbenec - diskriminacija
Načeloma je odločitvi delodajalca prepuščeno, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja v določenem državnem organu, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, premesti javnega uslužbenca v ta organ. Če je več javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za premestitev na ustrezno delovno mesto in so ga sposobni opravljati, ter je izkazana delovna potreba po premeščanju le za enega, posebni kriteriji za izbiro uslužbenca, ki mu bo izdan sklep o premestitvi, niso predpisani. Delodajalec lahko izbere javnega uslužbenca po svoji presoji, ki pa ne sme biti diskriminatorna.
Ob trditvi tožnika, da ga je tožena stranka med uslužbenci B. izbrala in ga premestila zato, ker je bil član sindikata ter je aktivno sodeloval v organu sindikata, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR-1 dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih. Glede na obrnjeno dokazno breme bi morala tožena stranka dokazati, da je bila izbira med tremi javnimi uslužbenci B. dejansko opravljena in da je bila objektivna. Ker dokaznemu bremenu glede na prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje ni zadostila, je treba šteti tožnikovo zatrjevanje o diskriminatornem razlogu za resnično. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila trajna premestitev tožnika iz enega v drug organ nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081735
ZPP člen 7, 212. OZ člen 131, 239, 239/2. ZNVP člen 47.
kreditna pogodba - lombardni kredit - zastava delnic - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - razpravno načelo
Ravnanje
tožnika kaže na to, da si je aktivno prizadeval ohraniti pogodbeno razmerje in da ni soglašal s (predčasno) prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Toženki tako ni mogoče očitati neskrbnosti, saj se je s tožnikom dogovarjala o poplačilu dolga na način, ki bi bil zanj najustreznejši.
poravnava - poravnava o odškodnini - predmet poravnave - povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda - bodoča škoda
Ker s pogodbo o poravnavi stranki uredita določeno razmerje in na tak način odpravita spor oziroma negotovost o vseh elementih, obstoječih in predvidljivih v času njenega sklepanja, je med strankama sklenjen dogovor o poravnavi škode treba razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo (nepremoženjsko) škodo in na vse tiste posledice oziroma bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 80, 81.
poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Stečajni dolžnik ne more opravljati pravnih dejanj samostojno, brez soglasja stečajnega upravitelja, saj je njegova poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njegovo pravdno sposobnost. Tudi pravdna sposobnost stečajnega dolžnika je zato omejena, če lahko s pravdnimi dejanji negativno vpliva na obseg stečajne mase. Presoja o vplivu na stečajno maso je na stečajnem upravitelju.
spor majhne vrednosti – komunalne storitve – plačilo komunalnih storitev
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo strošek, ki se nanaša na komunalne storitve, upoštevaje dva člana toženčevega gospodinjstva, je materialnopravno pravilna.
zamuda na narok – varnostni ukrepi ob vstopu na sodišče – izvedba naroka v nenavzočnosti – pravica do izjave
Pavšalno navržena trditev, da je zakonitega zastopnika tožene stranke „varnostnik v sodni stavbi deset minut neopravičeno zadrževal“, ne zadošča za ugotovitev kršitve pravice do izjave.
Postopki za zagotavljanje varnosti so v sedanjem času običajni, zato dejstvo, da se v zvezi z zagotavljanjem varnosti na sodiščih izvajajo določeni postopki pri vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo, samo po sebi ne predstavlja neupravičenega, neustreznega oziroma nezakonitega ravnanja sodišča, temveč se od vsakega udeleženca v sodnem postopku pričakuje ustrezno skrbnost, torej pravočasen prihod na sodišče, da si ti postopki lahko izvedejo še pred začetkom naroka za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0085133
OZ člen 101, 289, 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 7.
mandatna pogodba – razmerje med članom uprave in družbo – trajno pogodbeno razmerje – pravilo sočasne izpolnitve – sočasnost izpolnitve – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – trditveno breme
Trajno pogodbeno razmerje se daljše časovno obdobje kontinuirano izpolnjuje in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem. Narava trajnih razmerij zato terja ustrezno prilagoditev pravila o sočasnosti izpolnitve (101. člen OZ) tudi na nasprotni strani.
Kontinuirano dalj časa trajajoče izpolnjevanje zaporednih ali delnih obveznosti ene stranke terja upoštevanje enakih principov pri načinu izpolnitve nasprotne stranke, ki postane enako kontinuirano in se odrazi v bolj ali manj sprotnem plačilu (za nazaj ali za naprej).
Ni v skladu z načelom vzajemnosti in tudi ni običajno, da bi stranka, ki svojo izpolnitev kontinuirano opravlja dalj časa, v konkretnem primeru več let, pridobila pravico do nasprotne izpolnitve šele po koncu pogodbenega razmerja.
Zmotno je zato stališče tožeče stranke in tudi sodišča prve stopnje, da je imel tožnik pravico terjati plačo šele potem, ko mu je prenehal mandat. To ne drži, plačo za opravljanje funkcije predsednika člana uprave je imel pravico terjati s prvim dnem naslednjega meseca za pretekli mesec.
nadomestitev kazni zapora za delom v splošno korist - neizpolnitev posebnega pogoja povrnitve škode oškodovancem - subjektivni odnos storilca do posledic kaznivega dejanja
V obravnavani zadevi so sicer podani formalni pogoji za alternativno prestajanje zaporne kazni na način, kot je to predlagala obsojenčeva zagovornica, vendar obsojenec glede na svoje osebne lastnosti ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za nadomestitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist.
Obdarjenec, v korist katerega je dolžnik razpolagal v škodo upnikov, je dolžan dopustiti poplačilo upnikove terjatve iz stvari, ki jo je z darilno pogodbo prejel.