azil - preganjanje v smislu ZAzil - krvno maščevanje - očitno neutemeljena vloga
Krvno maščevanje ni preganjanje v smislu ZAzil in zato ne more biti razlog za priznanje azila v Republiki Sloveniji. Preganjanje v smislu ZAzil je trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države.
S pretekom pritožbenega roka postane odločba, zoper katero ni bila vložena pritožba, prepozna. V pravnomočne odločbe pa ni mogoče posegati s pritožbo, temveč le z izrednimi pravnimi sredstvi.
ZUS člen 16, 16/1, 26, 26/2.ZPP člen 168, 169, 343, 343/3. ZST člen 13.
upravni spor - molk organa - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - taksna oprostitev
V upravnem sporu zaradi molka upravnega organa je pravni interes tožnika, da se odloči o njegovi zahtevi. Ker je tožena stranka med pritožbenim postopkom odločila o njegovi pritožbi, torej je izdala drugostopno upravno odločbo, pravni interes tožnika za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa ni več podan.
odmera sodne takse - taksa za opomin - nastanek taksne obveznosti - vročitev prepisa sodne odločbe
V Zakonu o sodnih taksah ni pravne podlage za odmero sodne takse za opomin v primeru, ko je bila odmerjena taksa za sodno odločbo. Po 2. odstavku 4. člena ZST nastane taksna obveznost za sodno odločbo z vročitvijo njenega prepisa. Stranki se tedaj pošlje tudi nalog za plačilo takse z opozorilom, da jo mora plačati v 15 dneh. Če taksa ni plačana, ravna sodišče po določbi 1. odstavka 29. člena ZST in sporoči pristojnemu davčnemu organu, naj začne postopek njene prisilne izterjave.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena ZUN. Ni sporno, da tožnik pred postavitvijo gospodarskega objekta, niti v času inšpekcijskega ogleda, ni imel pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo 50. člena ZUN za takšen objekt moral imeti.
zahteva za varstvo zakonitosti - sosporniška intervencija - subjektivne meje pravnomočnosti - ničnost sklepov nadzornega sveta
Čeprav v ZGD to ni izrecno urejeno, se na sklep nadzornega sveta nanašajoča se sodna odločba neposredno nanaša tudi na vsakega posameznega člana nadzornega sveta zaradi njegovih ozkih družbenopravnih povezav z družbo. Predpostavke za vstop člana nadzornega sveta v pravdo po prvem odstavku 202. člena ZPP so podane.
Ker se sodna odločba v sporu o pravni veljavnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu in volitvi članov uprave ne nanaša na posameznega delničarja, le-ta ne more postati sosporniški intervenient (1.
denacionalizacija zemljišč - upravičenec do denacionalizacije - pravica dobiti odškodnino od tuje države - dvojno državljanstvo
Ker sta bila prejšnja lastnika podržavljenega premoženja v času podržavljenja tega premoženja ameriška državljana in sta zato imela pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od ZDA, glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZDen, ne glede na dvojno državljanstvo, nista upravičena do denacionalizacije v smislu ZDen.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - otrok kot oškodovanec - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (enajstletni otrok je utrpel obtolčenino možganov, zlom lobanjskega dna, izliv krvi v desni čelni reženj možganov, rano na čelu, udarnine na prsnem košu, trebuhu in obeh stegnih ter glavi in zlom leve goleni).
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 67, 67/3.
postopek denacionalizacije - predhodno vprašanje - domneva nelojalnosti
Tožničin oče je v letu 1941 optiral za nemški Reich, bil je nemške narodnosti, v času uveljavitve ZDrž pa je živel v tujini. Zato je podana domneva o njegovi nelojalnosti do slovenskega naroda, ki pa je tožnica v upravnem postopku ni izpodbila.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - darilna pogodba - napake volje
Ob nedokazanosti konkretnega zvijačnega ravnanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti ob sklepanju darilne pogodbe je irelevantno, ali je bil S.K. v zmoti. Tudi če je bil, je to za denacionalizacijo še premalo. Izpolnjeni morata biti namreč še dve nadaljnji predpostavki: prvič, da je imela napaka volje vzrok v grožnji, sili ali zvijači in drugič, da je grožnja, sila ali zvijača izvirala iz sfere državnega organa ali predstavnika oblasti. Tega (oziroma konkretnih dejstev, ki bi tvorila dejanska stanova teh predpostavk - konkretna ravnanja konkretnih oseb v konkretnih okoliščinah, na podlagi katerih bi bil mogoč /pravni/ zaključek, da gre za zvijačo državnega organa oziroma predstavnika oblasti) pa predlagatelja postopka nista dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08453
ZOR člen 155, 266, 266/1, 371, 376, 376/3.ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
razdrtje pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - navadna škoda - izgubljeni dobiček - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
Ker tožnika zahtevata povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi razdrtja pogodbe, je treba zastaranje presojati po tretjem odstavku 376. člena, kar pomeni, da znaša zastaralni rok pet let (371. člen ZOR), ter da je začel teči prvi dan po dnevu, ko sta oškodovanca (tožnika) imela pravico zahtevati izpolnitev toženčeve pogodbene obveznosti.
Iz besedila pogodbe o finančnem leasingu izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost dajalke leasinga "za obveznosti dobavitelja". Zato bi vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave opreme, torej tudi tveganje opustitve njene izdobave, po pogodbi o finančnem leasingu moral nositi jemalec leasinga, ki je (kot to izhaja iz pogodbe) sam izbral prodajalca, pri čemer je poznal njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejel.
Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni nič posebnega, ampak je za finančni lesaing celo tipična. Tožeča stranka kot dajalka leasinga glede dobave opreme ni prevzela nobenega rizika. Njen interes je bil namreč le na finančnem področju: da jemalcu leasinga denarno omogoči nakup opreme, s tem da za plačano opremo doseže ustrezno visoko najemnino (v obliki anuitet).
Veljavnost pogodbe o finančnem lesaingu in s tem nastanek terjatve tožeče stranke zoper jemalca leasinga (ki je sam izbral predmet leasinga in njegovega dobavitelja) v konkretni zadevi nista bila odvisna od dejstva, da oprema ni bila dobavljena. Tožeča stranka namreč ni bila dobavitelj opreme, ampak le njen financer (plačnik).
ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - začetek postopka izvršbe
Po določbi 286. člena ZUP/86 se izvršba s prisilitvijo začne s tem, da organ, ki opravlja izvršbo, izda sklep, s katerim zagrozi zavezancu, da bo uporabil prisilno sredstvo, če v danem naknadnem roku ne bo izpolnil obveznosti, naložene z odločbo upravnega organa.
ukrep urbanističnega inšpektorja - inšpekcijski ogled - zapisnik - odločanje o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku
Tožnik ne more uspeti z zgolj pavšalnim pritožbenim ugovorom, da inšpekcijski ogled ni bil opravljen oziroma, da ni bil opravljen na kraju samem, saj se zapisnik o inšpekcijskem pregledu nahaja med predloženimi upravnimi spisi. Dejstvo, da o navedenem ogledu tožnik ni bil obveščen, niti ni bil pri ogledu prisoten, pa na odločitev o stvari ne vpliva, saj ZUN v 76. členu izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Ker je tožniku sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne more uveljavljati v upravnem sporu in je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo nedovoljeno tožbo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - pravica investitorja pričeti z deli - pravnomočnost odločbe
Investitor pridobi pravico pričeti z deli šele po pravnomočnosti odločbe, zato je investitor, ki prične z deli pred pravnomočnostjo odločbe, v enakem pravnem položaju, kot če upravnega dovoljenja ne bi imel. Kadar pa investitor gradi brez ustreznega upravnega dovoljenja, je inšpekcijski organ dolžan izreči ukrep po prvem odstavku 73. člena ZUN.
ZIZ člen 280, 281, 282, 283, 284. ZUS člen 34, 34/1-4, 73.
imenovanje izvršiteljev - tožba zoper imenovanje - zbornica izvršiteljev - status stranke v postopku
Zbornica izvršiteljev Slovenije pri imenovanju izvršiteljev ne more pridobiti statusa stranke, ker se ne odloča o nobeni njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, statusa soodločujočega organa pa tudi ne, saj ne gre za odločbo (o imenovanju izvršitelja), izdano v soglasju oziroma z odobritvijo te zbornice.