Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Opis dejanja, ko naj bi obdolženec v petih primerih z namenom protipravne prilastitve tuje premične stvari petim oškodovankam izpulil oziroma iztrgal iz rok torbico oziroma nakupovalno torbo, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene na posebno predrzen način po 3. točki 1. odstavka 212. člena KZ.
ZOR člen 189, 189/2, 194, 194/2.ZKP člen 541.ZZZDR člen 129, 131c.
zamudne obresti - zapadlost terjatve - obseg odškodnine - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - enotna sodna praksa - odškodninska odgovornost države - povrnitev gmotne škode v primeru smrti bližnjega - žrtve povojnih procesov
Pravica, ki jo uzakonja 194. člen ZOR, v svojem bistvu ni premoženjska pravica, marveč je odškodnina, ki jo sodišče prisodi v skladu s to določbo, le sredstvo za zagotovitev upravičenčevih potreb, ki zaradi smrti osebe, ki bi bila sicer preživninski zavezanec, ne morejo biti zagotovljene. Po naravi stvari se torej ta pravica lahko odmerja le za sedanji in prihodnji čas, zato tudi drugi odstavek navedenga člena določa, da se ta škoda vrača s plačevanjem denarne rente (tako kot se v skladu s 131c. členom ZZZDR tudi preživnina plačuje mesečno).
ZKP člen 371, 371/1-8. Sodni red člen 257, 257/1, 257/3.
nedovoljeni dokazi - obnova spisa
Določba 3. odstavka 257. člena Sodnega reda, da se obnovijo pisanja, ki so pomembna za postopek, velja tudi za pisna dokazila.
Ne glede na to, ali je bil obsojenec o obnavljanju spisa obveščen pred glavno obravnavo, dokazne listine, pridobljene pri obnavljanju spisa niso nezakonit dokaz v smislu 2. odstavka 18. člena in 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj niso bile pridobljene s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali določb ZKP, ki prepovedujejo uporabo določenih dokazov.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - opis kaznivega dejanja
Pomen vrednostnih pojmov iz kazenskopravne norme 1. odstavka 201. člena KZ, kot so skrb, vzgoja, zanemarjanje je treba vsebinsko razlagati ne le v povezavi z okoliščinami konkretnega primera, pač pa tudi v povezavi z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pojasnjuje vsebino roditeljskih dolžnosti na eni strani ter otrokove pravice in koristi na drugi strani.
Zanemarjanje mladoletne osebe preraste v kaznivo dejanje po 1.
odstavku 201. člena KZ, kadar je izraženo kot huda kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje, pri čemer nastanek zanemarjenosti mladoletnika ni zakonski znak tega kaznivega dejanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožnika v obravnavani zadevi nista dokazala, da bi se toženka v razmerju do njiju ali njunih pravnih prednikov zavezala podati zemljiškoknjižno izjavo.
povrnitev negmotne škode - odmera denarne odškodnine - odstotki izraženega zmanjšanja življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - pravno mnenje - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Zakon ne daje podlage za odmero odškodnine v odstotkih izraženega zmanjšanja življenjske aktivnosti in zato seveda tudi ne določa meril za takšno izračunavanje. Izvedenčeva ocena zmanjšanj življenjske aktivnosti (v konkretnem primeru 8 %) je zato dejanske narave ter jo z revizijo ni več mogoče izpodbijati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - narava postopka za odvzem poslovne sposobnosti - nekdanja sodelavka sodnikov pristojnega sodišča kot stranka
Poznavanje osebnih in družinskih razmer prejšnje sodelavke v povezavi s samo naravo postopka za odvzem poslovne sposobnosti, ki pomeni globok poseg v njeno osebnost in temeljne pravice, lahko vsem delujočim v takem postopku in tudi osebi, proti kateri teče postopek, znatno oteži vodenje postopka in sodelovanje v njem, utegne pa tudi vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe k zapisniku - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Ker je iz opisa dejanja v sodbi razvidno, da je ta popolnoma enak tistemu v obtožbi (razen spremembe stvarno pristojnega sodišča, ki vodi sodni register), objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni bila kršena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22689
ZKP člen 420,420/2.KZ člen 11.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran
Ker se zagovornikova obrazložitev očitane kršitve sklicuje na popolnoma drugače ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz izpodbijanih odločb, to po vsebini pomeni očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti iz tega razloga ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22674
ZKP člen 236, 236/1-2, 238, 331, 331/5, 371, 371/1-8.KZ člen 201, 201/2.
priče - oprostitev pričanja - zaslišanje mladoletne priče - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zastaranje kazenskega pregona
Opustitev pravnega pouka iz 238. člena ZKP ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj se nedovoljeni dokazi v tem primeru nanašajo le na kršitev določb 235. in 236. člena ZKP.
V obravnavani zadevi (2. odstavek 201. člena KZ) gre za trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem začne teči zastaranje šele po prenehanju protipravnega stanja, pri čemer pa v obdobje trajajočega kaznivega dejanja ni možno zajeti obdobja, ki je že absolutno zastaralo.
ZKP člen 17,18, 18/2, 355, 355/2, 371, 371/1-8.ZPol člen 54, 54/3.
nedovoljeni dokazi - dopis policije o opravljenih poizvedbah - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - poligraf - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice
Dopis, s katerim je policija odgovorila na zahtevo državnega tožilca za zbiranje obvestil, podano že po končani preiskavi, da preveri, na katerem naslovu prebiva obsojeni in kdo se oglaša na določeni telefonski številki, samo zaradi takega načina opravljanja poizvedb kot dokaz ni nezakonit. Je pa njegova dokazna vrednost, kolikor se nanaša na identifikacijo osebe, ki se je na klic oglasila, nizka.
Po naši procesni zakonodaji gotovost, da je obdolžena oseba storila kaznivo dejanje, ni pravni standard. Vprašanje, ali je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano s stopnjo verjetnosti, ki je pri obsodilni sodbi povzdignjena na raven resničnosti, je dejansko vprašanje.
Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je v predkazenskem postopku dopustna (3. odstavek 54. člena Zakona o policiji, ZPol), vendar to ni dokaz, na katerem bi smela temeljiti sodba, temveč sredstvo oziroma metoda za izločevanje posameznih osumljencev iz kroga domnevnih storilcev.
S trditvijo, da je sodišče prekršilo načelo iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP, ne da bi pri tem opredelili katero od kršitev izvedbenih določb, vložniki zahteve za varstvo zakonitosti niso zadostili zahtevi iz 1. odstavka 424. člena ZKP.
prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalna dejanja
Izvršitev kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo se začne s tistimi dejavnostmi, ki predstavljajo začetek prestopanja državne meje. Gre za ravnanja, ki so neposredno povezana z načrtovanim prestopom meje in na podlagi katerih je izvršitev takega prestopa mogoče realno pričakovati.
Ker sta v opisu dejanja navedena le čas in smer potovanja obsojencev, ne pa tudi, kje so nameravali prestopiti mejo, do katerega kraja so prišli in kje so bili prijeti, tega pa ne vsebuje niti obrazložitev pravnomočne sodbe, ni mogoče sklepati, da so s strani obsojencev podvzete dejavnosti že imele objektivno izvršitven pomen oziroma da so že z njimi začeli izvrševati kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-6, 39-4a, 41, 41/2, 371, 371/1-2, 344, 344/2, 424, 424/1.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Do novele ZKP-E (Uradni list RS, št. 56/2003) je bilo treba okoliščino, da se je razpravljajoči sodnik seznanil z obvestili, ki jih pridobi policija od osumljenca v predkazenskem postopku, presojati v okviru izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
Presoja sodišča, ali bo po spremembi obtožbe prekinilo glavno obravnavo (2. odstavek 344. člena ZKP) in določilo rok za pripravo obrambe ali bo glavno obravnavo nadaljevalo, ni prosta, ampak je odvisna od ocene okoliščin vsakega konkretnega primera.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - nevarna dejavnost kot pravni standard - poškodba vojaka pri igranju nogometa
Ker tožnik ni dokazal nedopustnega ravnanja (in zato tudi ne vzročne zveze), ni odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Kdaj mora zavarovalnica izpolniti svojo obveznost - plačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto, ureja 919. člen ZOR. V 1. odstavku določa, da mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. V 2. odstavku pa to pravilo relativizira: Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Za ugotovitev, kdaj pride zavarovalnica v zamudo (in kdaj začno teči zamudne obresti - 277. člen ZOR) je treba zato odgovoriti na naslednja vprašanja:
1. kdaj je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer;
2. koliko znaša dogovorjen rok za izplačilo zavarovalnine;
3. ali je bil za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice (ali njenega zneska) potreben določen čas;
4. kdaj bi morala zavarovalnica, upoštevaje njeno profesionalno skrbnost (2. odstavek 18. člena ZOR), ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.
Zakonske določbe glede vprašanja, kdaj je zavarovanec iz 12. člena ZPIZ (1992) upravičen do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, niso nedvoumne, saj je trajanje izplačevanja vezano predvsem na nastop dela na drugem ustreznem delu oziroma na pričetek dela, nima pa ustreznih določb za primer zavarovanca iz 12. člena ZPIZ. Kljub temu je treba vprašanje izplačevanja denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev reševati v okviru institutov ZPIZ, na pa z instituti zakona, ki ureja status brezposelnosti in pravice iz tega naslova. To ne glede na to, da primera, kot je obravnavan, določbe 16. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadlj.) sploh ne pokrivajo, saj za brezposelno osebo štejejo iskalca zaposlitve, ki ni lastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživlja. Ker tožnik v letu pred prijavo na zavod ni bil lastnik podjetja, ampak je to postal kasneje, zanj te določbe ne moremo uporabiti.
Možno je smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 188. člena ZPIZ, ki sicer določa, do kdaj se izplačuje nadomestilo plače. Pri tem je treba dan vstopa v zavarovanje po 12. členu ZPIZ izenačiti s pojmom dan pričetka dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti. Dejstvo, da se je nekdo odločil, da bo kot direktor osebno vodil podjetje, ustreza domnevi, da tako delo ustreza njegovi delovni zmožnosti, zato od dneva, ko je vstopil v obvezno zavarovanje ni več upravičen do denarnega nadomestila za čas čakanja za ustrezno zaposlitev.