Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če sodbe ni mogoče preizkusiti, zlasti iz razlogov, ki so v navedeni zakonski določbi primeroma navedeni.
Sodbe ni mogoče preizkusiti tedaj, če sploh ni mogoče ugotoviti, ali je pravilna ali nepravilna. Če je mogoče ugotoviti, v čem je njena napaka, ne gre za kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pač pa za kakšno drugo kršitev (napako), ki je glede na uporabljeno pravno sredstvo upoštevna ali neupoštevna. Obe sodbi nižjih sodišč je mogoče preizkusiti.
sprejem v državljanstvo - izredna naturalizacija - interes RS
Če Vlada RS ugotovi, da ni podan interes RS, da se prosilec sprejme v državljanstvo RS, prosilca ni mogoče sprejeti v državljanstvo RS na podlagi 13. člena ZDRS. Vladi svoje odločitve ni treba obrazložiti. Ker je odločba MNZ oprta na to mnenje Vlade, tudi v odločbi ni mogoče navesti razlogov, zaradi katerih Vlada ni ugotovila interesa RS.
Tožena stranka je dne 21.10.1994 na poziv sodišča predložila prevod popisa del z dne 24.5.1994, neprevedenega pa že dne 7.6.1994. Po zgoraj povedanem je bilo razumno sklepati, da so se tudi navedbe v vlogi z dne 7.6.1994, čeprav je na enem mestu omenjen datum 6.9.1994, nanašale na popis del, ki je bil priložen vlogi, torej na popis del z dne 24.5.1994. Šlo je zato za dokaz, ki je bil predložen pravočasno in tudi trditve, ki jih naj bi popis del dokazoval, so bile pravočasno postavljene. Določba 1. odstavka 286. člena je bila (v zvezi z določbo 3. odstavka 499. člena ZPP) potemtakem zmotno uporabljena.
državljanstvo - interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo - sodne takse - izpolnjevanje pogojev za oprostitev - predložitev dokazil
Če Vlada RS ugotovi, da za prosilca ni podan interes RS za sprejem v državljanstvo RS, ji svoje odločitve ni treba obrazložiti, MNZ pa izda odločbo na podlagi mnenja Vlade.
Če stranka ne predloži predpisanih dokazil, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, se zahtevek stranke zavrne.
Razlagalna odločba ustavnega sodišča, izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
ZUP (1986) člen 249, 249/1, 249/9, 256, 256/1. ZUS člen 67, 67/2, 73. CZ (1995) člen 161, 161/1-8.
carina - obnova postopka - upravičeni predlagatelj - položaj stranke
Če oseba ni sodelovala v postopku carinjenja kot stranka, ni upravičena oseba za predlaganje obnove postopka po 1. točki 249.
člena ZUP/86. Osebi, ki je kupila avto kot domače blago na domačem trgu, ni mogoče priznati položaja stranke v carinskem postopku za to blago, niti z obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
ZDRS-Č člen 19.ZUP člen 100, 101, 129, 129/1-3. ZUS člen 67, 67/2, 73.
sprejem v državljanstvo RS - pravočasnost vloge - štetje rokov
Če je v zakonu določen poseben materialni rok za vložitev vloge za uveljavitev določene pravice, tega roka ni mogoče podaljšati, izteče pa se na določen dan, ne glede na to, ali na ta dan upravni organ dela. Če je določen rok eno leto, se ta izteče s potekom dneva, ki je po številki enak dnevu začetka tega roka.
Odložitev upravne izvršbe pomeni v obravnavanem primeru le zadržanje izvršbe, ker obstaja okoliščina, ki ovira začetek izvršbe. Ta okoliščina pa je v tem primeru sklep o začasni odredbi okrajnega sodišča. Sklep, s katerim je drugo sodišče izdalo začasno odredbo, je akt sodne oblasti in po določbah 2. odstavka 2. člena ZS za sodišča in druge državne organe v RS zavezujoč.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - zavrnitev upravnega organa
Zavrnitev upravnega organa, pristojnega za izvršbo, po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Takšna odločba je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe pri sodišču.
ZDen člen 32, 32/2.ZUP člen 279, 279/1-3. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
ničnost odločbe o denacionalizaciji - vrnitev zemljišča, na katerem ima tretji objekt v svoji lasti - nezmožnost izvršljivosti odločbe
Odločbe, s katero je v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last in posest zemljišče, na katerem ima tretji objekt v svoji lasti, ni mogoče izvršiti niti v pravnem niti v dejanskem pogledu, zato jo je treba izreči za nično.
upravičenost do denacionalizacije - stavbno zemljišče - čas podržavljenja stavbnega zemljišča
Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti.
zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu ne grozi preganjanje v izvorni državi
Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na obstoj kakšnega izmed razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
ZUS člen 59, 60, 77.ZUP člen 274, 275.ZObr člen 5, 6, 18.ZVojD člen 5.
dodelitev enkratne denarne pomoči - nesreča v času odpusta iz vojske - pojem vojaške dolžnosti
Tožnik, ki je po odpustu iz vojske prečkal cesto na poti domov, ni opravljal vojaških del oz. opravil v času nesreče. Vojaško dolžnost, ki se uresničuje v Slovenski vojski, je treba razumeti predvsem kot opravljanje vojaške službe v smislu 13. točke 5. člena ZObr, ki je po navedeni določbi zlasti opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo.
sprejem v državljanstvo in izbris iz registra stalnega prebivalstva - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo - nepopolna tožba
Če Vlada RS ugotovi, da za prosilca ni izkazan interes RS za sprejem v državljanstvo RS, MNZ tako prošnjo zavrne.
Če tožnik v tožbi ne navede natančno, zoper kateri akt jo vlaga (ime organa, številka, datum) in izpodbijanega akta tožbi ne priloži, je treba tako tožbo zavreči, saj ni sposobna za obravnavo. V takem primeru izpodbijanega akta ne more pridobiti niti prvostopno sodišče.
Ker je iz javne listine (potrdila upravne enote) izhajalo, da tožnik prejema invalidnino, ki presega minimalno plačo, niso izpolnjeni finančni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči.
ZDen člen 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5. ZUS člen 73.
vrednost podržavljenega premoženja - izpodbijanje vrednosti - dokazovanje z verodostojno listino
Obseg in vrednost podržavljenega premoženja mora predlagatelj zahteve za denacionalizacijo dokazati z verodostojnimi listinami. Celo v primeru, kadar obstoja listina o podržavljenju in je bil tedaj napravljen popis premoženja, mora vlagatelj zahteve za denacionalizacijo, v kolikor se ne strinja z vrednostjo, ki je bila ob podržavljenju ugotovljena, to vrednost izpodbijati z verodostojno listino in dokazati, da je bila vrednost premoženja večja. Toliko bolj je to potrebno, kadar listine o obsegu in vrsti podržavljenega premoženja sploh ni. Mnenje izvedenca, ki je izdelano na podlagi seznama premičnin, ki je bil sestavljen po tožnikovem spominu in ocena tega premoženja, ni verodostojna listina v smislu določb ZDen. Realno vrednost premoženja je mogoče dokazovati samo na podlagi Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin podjetij oziroma premoženja (Ur.l. RS, št.
23/92). Po 1. odstavku 5. člena tega navodila je dokazovanje vrednosti podržavljenega premoženja možno le z verodostojno listino, ki se nanaša na obdobje enega leta pred ali po podržavljenju stvari oziroma premoženja. Uporaba prostega preudarka za ugotovitev obsega in vrednosti podržavljenih stvari, kar smiselno predlaga tožnik, ni možna.
Institut izločitve je namenjen temu, da se uradni osebi, ki naj bi odločala v določeni upravni zadevi, zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, prepreči nadaljnje delo, zato izločitve ni mogoče zahtevati izven postopka, ki je v konkretni upravni stvari v teku.