plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Plačilni nalog je bil tožencu na podlagi 142. člena ZPP vročen dne 4. 11. 2024, kar pomeni, da se mu je 8 dnevni rok za ugovor iz 34. a člena ZST-1 iztekel 12. 11. 2024. Toženec je ugovor zoper plačilni nalog vložil dne 30. 12. 2024, kar je prepozno, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 324, 324/4, 325, 327, 327/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZPPOGD člen 4, 44/1, 4/1-7, 4/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 270, 270/2, 283.
poslovodja - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - prenehanje funkcije poslovodnega organa - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost določbe pogodbe - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - neposredno sodno varstvo
Čeprav sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve vseh dokaznih predlogov, ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo kljub temu mogoče preizkusiti, niti za kršitev (drugega odstavka 287. člena ZPP), ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj dejstva, ki jih je toženka dokazovala, za odločitev niso bila bistvena.
Upoštevaje, da toženka ni uveljavljala, da niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje, da tožnik ne bi bil upravičen do nadaljevanja delovnega razmerja po odpoklicu s funkcije na drugem delovnem mestu, pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje ni izpodbijala (na primer zaradi napak volje), niti ni zatrjevala, da bi bila pogodbena določba nejasna, je za odločitev bistveno le vprašanje, ali določba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, da bi bila nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 88. člena OZ in 14. členom ZDR-1).
ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - starševska skrb - načelo najmilejšega ukrepa - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - čas trajanja ukrepa - Center za socialno delo (CSD)
Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari (izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ)), in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družin".
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opis kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je obrazložen skladno s 87. členom ZDR-1. Toženka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala ustrezen in zadosten opis tožnikovega ravnanja, iz katerega so razvidne konkretne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in zakonski znaki kaznivih dejanj, ki jih izpolnjujejo očitane kršitve. Tožnik tako ni mogel biti v dvomu, katera konkretna ravnanja mu toženka očita oziroma pred čem se brani, saj so posamezni historični dogodki v obrazložitvi izredne odpovedi opredeljeni tako vsebinsko kot časovno.
ZDR-1 vsebine pojma "hujša kršitev" ne opredeljuje, gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V skladu s slednjo je za presojo, ali je podana hujša kršitev delovnih obveznosti, pomembno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil.
Tožnikovo izrekanje navedenih izjav, ki jih ni zanikal, predstavlja neprimeren in nespoštljiv odnos do neposredno nadrejene, kar je kršitev dolžnosti po spoštljivosti v odnosih s predstojniki, drugimi javnimi uslužbenci in podrejenim osebjem iz 3. točke 5. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Vsebina izjav, četudi so bile le-te v zvezi s službenimi zadevami, nakazuje na nedirektno (posredno) grožnjo z izgubo zaposlitve oziroma položaja, zato jih ni mogoče razumeti kot zgolj izražanje nestrinjanja z načinom izvedbe javnega naročila ali kot kritiko ravnanja nadrejenih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00085226
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30, 30-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZST-1 člen 37, 3771. ZST-1 tarifna številka 91111, 91112.
zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - posredovanje dokumentov - umik zahteve - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - nagrada za nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodna taksa za postopek na prvi stopnji - umik predloga v nepravdnem postopku - znižana sodna taksa - vrnitev preveč plačane sodne takse
Zahteva predlagatelja za informacije in vpogled na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo, zato je treba vrednost storitve določiti glede na merila iz 3. člena OT.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali in kako je sodišče prve stopnje uporabilo merila iz 3. člena OT, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - odločitev o ugovoru - odgovor dolžnika - pravočasnost vloge - dolžnikova pravica do izjave
Ne drži, da je upnik v predlogu za izvršbo (ki je bil nenazadnje vložen na predpisanem obrazcu) zatrjeval, da mu dolžnik nepremičnine ni izročil. Takšne navedbe upnik v predlogu za izvršbo ni nikjer podal. V tem delu je podana protispisnost. Dožnikova vloga ni bila prepozna, saj je upnik šele v odgovoru na dolžnikov ugovor podal dejstva v zvezi z neizročivijo nepremičnine oziroma nepravilno izročitvijo le-te, t.j., katerih listin mu naj vse dolžnik ob primopredaji ne bi izročil oziroma so bile te listine nepopolne (torej trditve, na katere je opiral predlog za izvršbo). Na odgovor na upnikov odgovor na ugovor je dolžnik tako imel pravico odgovoriti.
Pritožnika sta po sklepu o dedovanju D 193/2022 dediča po pokojnem dolžniku. Sodišče prve stopnje je zato ob uporabi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno nadaljevalo izvršilni postopek zoper njiju.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 277, 277-1, 377, 377/3, 429.
zavrženje obtožnega predloga - razveljavitev sklepa - oškodovanec kot tožilec - predlog za izločitev sodnika - poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
ZKP v 6. točki prvega odstavka 39. člena določa, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V obravnavani zadevi sodnik, ki je v zadevi odločal, ni predlagal svoje izločitve, stranki pa mora biti pravica, da zahteva izločitev sodnika, zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi oškodovanec kot tožilec ni bil seznanjen s tem, kdo bo zadevo obravnaval, preden je bilo o njej odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi njegovega pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
V nadaljnjem postopku bo zahteva za izločitev sodnika D. D., navedena v pritožbi zoper izpodbijani sklep in dodatno v izjavi na odgovor predsednice sodišča Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki jo je podal njegov pooblaščenec, predložena predsedniku sodišča, ki bo o zahtevi izvedel postopek in o njej odločil, po odločitvi predsednika sodišča pa bo sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus obtožnega predloga.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev primerne preživnine - sprememba otrokovega osebnega imena
Glede na povedano, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledilo nekoliko obširnejšim stikom mld. A. A. z mamo (strnjeno 1 dan več), sodišče prve stopnje pa za svojo drugačno odločitev tudi ni navedlo nobenega argumentiranega razloga.
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok.
oddaja v vzgojni zavod - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - strokovni center
V skladu z ZOOMTVI se otrok in mladostnik namesti v strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov. Sodišče z odločbo o namestitvi odloči o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod ter določi strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov (drugi odstavek 8. člena ZOOMTVI).
Gre za strokovno vprašanje namestitve otroka znotraj strokovnega centra.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje - prepoved ravnanj, ki pomenijo vznemirjanje - standard obrazloženosti - obrazloženost odločitve o stroških
Tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih.
Pritožbeno sodišče pa tudi tokrat soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen A. A. in ki se sedaj nahaja v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra, še vedno potrebno. Na podlagi v izpodbijanem sklepu izpostavljenega izvedenskega mnenja je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da je A. A. nevaren za okolico in da je nevarnost ponavljanja hudih kaznivih dejanj mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo UKC. Da bi sodišče prve stopnje odpravilo varnostni ukrep, za kar se smiselno zavzema pritožba, bi bila ključna ugotovitev, da je pri obsojencu odpravljena nevarnost, da bi na prostosti storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje, kar pa pri A. A. ni bilo ugotovljeno. Kar se tiče pritožbenih navajanj, da so glede na zaključke izvedenskega mnenja zaprte vse možnosti, da bi obsojeni predčasno zapustil forenzično psihiatrijo in bil nameščen v SVZ pa je poudariti, da je namen varnostnega ukrepa zdravljenje in varstvo storilca kaznivega dejanja in da je Enota za forenzično psihiatrijo na Oddelku za psihiatrijo UKC pristojna tudi za varstvo in ne le za zdravljenje, A. A. pa zaradi že opisane nevarnosti, da bi storil kakšno hudo kaznivo dejanje, tudi ni mogoče namestiti v SVZ, kjer gre le za zdravstveni zavod, kot je bilo to sicer vse že obrazloženo tudi v sklepu pritožbenega sodišča z dne 13. 9. 2023, in kot je to obsežno pojasnilo tudi prvostopno sodišče v točkah 10 do 13 izpodbijanega sklepa, kjer je z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče obrazloženo, zakaj trenutno ni možna namestitev obsojenca v SVZ.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vročanje samostojnemu podjetniku - vročanje na naslov iz registra - vročilnica kot javna listina
Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči.
ZNP-1 člen 42. ZPND člen 22a. ZPP člen 334, 334/2, 366a.
preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških - umik pritožbe
Ker je do umika pritožbe prišlo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba uporabiti v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, vzelo umik pritožbe na znanje in o tem izdalo ugotovitveni sklep.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - psihiatrično izvedensko mnenje - omejitev gibanja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - trajanje pridržanja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnica ima zaradi duševne motnje - akutnega poslabšanja kronificirane paranoidne shizofrenije, hudo moteni presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoja ravnanja (kar se kaže kot nanašalno preganjalni blodnjavi sistem ter slušne in taktilne halucinacije - bolečina, otekanje možganov, ki jih blodnjavo interpretira, pritožnica pa nima uvida v svoje stanje, zanika bolezen in potrebo po njenem zdravljenju).
Zaradi tega huje ogroža predvsem svoje zdravje, kajti: pred sprejetjem v bolnišnico je samoiniciativno jemala višje odmerke kortikosteroidnega zdravila Medrol, ki ima sistemske učinke, saj slabi imunski s tako povečuje tveganja življenjsko ogrožujočih okužb, tudi sepse, opustila je jemanje predpisanih zdravil in je še vedno prepričana, da jih ne potrebuje, zato ji grozi dodatna kronifikacija paranoidne shizofrenije in s tem stopnjevanje nepovratnih strukturnih sprememb v možganih, ki slabšajo njen sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti in slabšajo možnost remisije.
ZPND člen 19, 19/3, 22a, 22a/4. URS člen 32. KZ-1 člen 191, 191/1.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti - nasilje v družini - nasilje nad otrokom - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - tek kazenskega postopka - občutek ogroženosti - strah - zaščita žrtve - svoboda gibanja - načelo sorazmernosti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz namena ZPND, ki je prvenstveno v zavarovanju žrtev nasilja. Glede na izkazano kontinuirano psihično in fizično nasilje nad predlagateljico, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec, zaradi katerega se, upoštevaje tudi starost predlagateljice in njeno sorodstveno razmerje do nasprotnega udeleženca, tega dokazano še vedno hudo boji, so izrečeni ukrepi oziroma njihovo podaljšanje, sorazmerni; načelo sorazmernosti državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 71, 71/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - trajanje ukrepa - določljivost - mnenje izvedenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - običajni kolegialni odnosi
Okoliščina, da je na Okrajnem sodišču v ... zaposlena sestra oškodovanca kot tožilca, bi tako lahko ustvarila upravičen dvom o nepristranskosti tega sodišča.
Navedeno še toliko bolj, saj sta obdolženec in oškodovanec kot tožilec v lokalnem okolju zanimivi osebi za javnost, zaradi česar je pričakovati večjo medijsko odmevnost zadeve.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 272, 272/2, 402, 402/5.
podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti - razlogi za odreditev pripora - status tujca - posebne okoliščine
Zagovornica v pritožbeni tezi prezre prvostopenjsko poudarjen obstoj tudi posebnih okoliščin, na katere gre razumno opreti sklepanje o obstoju pripornega razloga begosumnosti obdolženca, in sicer zagroženo visoko prostostno kazen za obravnavano kaznivo dejanje (od treh do deset let zapora), poleg denarnega kaznovanja. Prav tako zanemari dejstvo, da je obdolženi državljan druge države članice EU, ki mu znotraj območja EU omogoča povsem prosto gibanje, previdno pa zaobide tudi jasno izraženo prvostopenjsko bojazen o možnosti pomoči obdolžencu s strani sostorilcev, za katere je utemeljeno sklepati, da bi mu zaradi zagotovitve lastnih interesov in preprečitve razkritja njihove identitete pomagali pri skrivanju in izognitvi kazenskemu pregonu, s čimer bi obdolženi bistveno otežil ali celo preprečil izvedbo in pravnomočni zaključek kazenskega postopek.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - nasilje v družini - psihično nasilje - stiki otrok s starši - odklanjanje stikov s strani otroka - odločanje o stikih z otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - stiki v korist otroka - sprememba izvajanja stikov
Pravno sredstvo zoper odločbo, v kateri so določeni stiki med otrokom in očetom, na način, ki otroku ni v korist, je vložitev predloga v nepravdnem postopku za spremembo določenih stikov. Varstvo z izrekom ukrepa po ZPND pa je namenjeno temu, da se med drugim onemogoči psihično nasilje, ki ga nad žrtvijo nasilja izvaja družinski član.